Vpiši na katerikoli faks marketing, tržne komunikacije ali odnose z javnostmi, in v predavalnici boš imel družbo. Ogromno družbe. Panoga, ki je še pred desetletjem delovala kot razmeroma niša izbira, je danes ena najbolj obleganih smeri, kar pa se pozna tudi na drugi strani, pri delodajalcih, ki jih zasujejo prijave.
Koliko je dejansko prijav na eno mesto?
Podatki iz ZDA, kjer je trg dovolj velik, da se trendi jasno vidijo, kažejo zanimivo sliko. Portal Research.com navaja, da vsako leto na trg vstopi približno 25 odstotkov več diplomantov s področja marketinga na družbenih omrežjih, kot je novo ustvarjenih delovnih mest. Skoraj 60 odstotkov diplomantov s tega področja ima po njihovih podatkih težave z zaposlitvijo v prvih šestih mesecih po diplomi. Podobno se dogaja pri sorodnih smereh, denimo poslovnih komunikacijah, kjer je število diplomantov v zadnjem desetletju naraslo za 35 odstotkov, medtem ko je rast ustreznih delovnih mest precej počasnejša.
Ni šlo za enkraten skok. Gre za postopno kopičenje, ki traja že leta, in razlog je precej razumljiv, marketing je ena redkih panog, kjer lahko na papirju izgleda, da lahko vsak dela vse. Objaviš na Instagramu, urediš fotografijo, napišeš opis, in že si na neki ravni tržnik.
Zakaj je vstopna raven tako gneča
Tu je zanimiv paradoks. Podjetja bolj kot kdajkoli potrebujejo digitalno prisotnost, hkrati pa je konkretno vstopnih delovnih mest, kjer se nekdo brez izkušenj lahko preizkusi, presenetljivo malo. Analiza portala Dextaacademy pravi, da digitalni marketing v letu 2026 ni v celoti prenasičen, je pa prenatrpan na osnovni ravni, torej pri stvareh, kot so objavljanje na družbenih omrežjih, oblikovanje v Canvi ali osnovna nastavitev oglasov. Prav to so tipične naloge, ki jih dobi nekdo na začetku kariere, in ravno tam je konkurenca največja.
Problem je še dodatno zaostrila umetna inteligenca. Deset ljudi lahko z istim orodjem ustvari deset zelo podobnih objav ali oglasov, kar pomeni, da samo poznavanje orodij ni več dovolj konkurenčna prednost. Podjetja iščejo tiste, ki znajo z zbranimi podatki tudi nekaj narediti, ne le pritisniti gumb za generiranje vsebine.
Kaj to pomeni pri nas?
Za Slovenijo natančnih primerljivih statistik o prenasičenosti marketinškega trga žal nisem našel, situacija pa je po pogovorih s kadroviki in glede na objave na portalih, kot je Optius, precej podobna. Na slovenske oglase za digitalni marketing v Ljubljani prihaja veliko prijav že za pozicije, ki zahtevajo minimalne izkušnje, delodajalci pa vse pogosteje iščejo kombinacijo znanj, torej nekoga, ki obvlada tako Meta Ads kot Google Ads, zna analizirati konverzije in ob tem še pripravi kreativo za oglas.
Student.si je pred kratkim v svojem članku o diplomi leta 2026 opozoril, da trg dela pri nas ni prenasičen le v marketingu, ampak splošno z mladimi diplomanti, ki imajo na papirju skoraj identično znanje. Delodajalci zato vse manj gledajo na povprečno oceno, vse bolj pa na praktična mikro-znanja, kot je denimo spretno delo z orodji umetne inteligence ali obvladovanje Excela na naprednem nivoju.
Ali se torej marketingu splača reči ne
Ne bi šel tako daleč. Ameriški podatki (Bureau of Labor Statistics) sicer napovedujejo 10-odstotno rast delovnih mest za vodje oglaševanja in marketinga med letoma 2022 in 2032, kar ni malo. Težava ni v tem, da bi panoga izginjala, težava je v tem, da se je razmerje med ponudbo in povpraševanjem na vstopni ravni obrnilo v škodo kandidatov.
Portal Gradsimple to opiše precej nazorno, lestev v marketingu je strmejša, kot je bila pred petimi leti. Vstopna konkurenca je huda, generalistična delovna mesta na srednji ravni pa se krčijo. Tisti, ki znajo pokazati konkreten učinek svojega dela, denimo številko, ki se je premaknila zaradi njihove akcije, imajo bistveno boljše izhodišče kot tisti, ki imajo samo lepo urejen portfolio brez merljivih rezultatov.
Kaj torej dejansko pomaga
Če razmišljaš o karieri v marketingu, se ne zanašaj samo na diplomo. Praktične izkušnje, tudi neplačane prakse ali manjši projekti za lokalna podjetja, štejejo bistveno več kot še en certifikat na LinkedInu. Prav tako se splača specializirati, saj generalist, ki zna po malem od vsega, danes težje izstopa kot nekdo, ki resnično obvlada eno konkretno področje, na primer plačano oglaševanje ali analitiko podatkov.
Sam bi rekel, da gre za panogo, kamor se še vedno splača vstopiti, samo pričakovanja glede tega, kako hitro boš dobil/a prvo pravo zaposlitev, je treba postaviti realno. Ni več dovolj, da rečeš, da te marketing zanima. Pokazati moraš, da znaš z njim dejansko nekaj narediti.
