Mladi v Sloveniji enostavno ne dobijo priložnosti, da bi se lahko dokazali

Da mladi Slovenci v času gospodarske in politične krize v domovini vse bolj pogledujejo preko meja Slovenije, ni več skrivnost.

Eden izmed njih je Tadej Vrabec, ekonomist, ki je svoja študijska leta preživel na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, prvo resno delovno priložnost pa našel na Nizozemskem, na finančnem oddelku enega izmed vodilnih proizvajalcev športne opreme – Nike.

KAKO SI IZVEDEL ZA MOŽNOST PRAKSE/INTERNSHIPA V TUJINI?

Znanko, ki je pred časom opravljala internship v tujini, sem povprašal za njene izkušnje. Svetovala mi je, naj se odpravim na internet in iščem objavljene razpise, ki bi me zanimali. Poleg pregledovanja raznih portalov, ki so specializirani za internshipe, sem brskal tudi po spletnih straneh podjetij, za katera bi z veseljem delal in na njih iskal morebitne priložnosti. Na vsak razpis, ki se mi je zdel zanimiv ter kjer sem menil, da ustrezam profilu kandidata, ki ga iščejo, sem se prijavil. Za internship pri podjetju Nike sem se prijavil kar na njihovi spletni strani. Izpolniti sem moral spletni obrazec ter priložiti motivacijsko pismo in CV. Nekatera druga podjetja zahtevajo še dodatne priloge ter tudi spletno opravljanje raznih testov, zato lahko prijavljanje vzame kar precej časa.

KAKŠNA JE POT OD PRIJAVE NA RAZPIS DO SELITVE V TUJO DRŽAVO?

Slab teden po tem, ko sem prijavo oddal, me je poklicala koordinatorka podjetja Nike in z mano opravila krajši pogovor, s katerim je želela predvsem preveriti, da sem s prijavo resno mislil in da sem pripravljen eno leto preživeti na Nizozemskem. Nato sem čez nekaj dni imel daljši intervju z osebo, s katero sedaj delam. Kot naslednjo stopnjo v izboru so mi poslali nalogo, ki sem jo moral po svojih najboljših močeh rešiti in jim jo poslati nazaj. Kot zadnja stopnja je sledil še intervju z vodjo oddelka, ki je nato dokončno izbral kandidata. Od prijave pa do dneva, ko so mi sporočili, da sem izbran, so minili približno trije (priznam, da kar stresni) tedni. Z internshipom sem nato pričel že čez slab mesec dni.

ZAKAJ SE NISI RAJE ZAPOSLIL V SLOVENIJI?

Zanimivo je, da na tujino sprva nisem niti pomislil. Ko sem junija opravil z vsemi izpiti, sem pričel pospešeno iskati možnosti za opravljanje prakse oziroma za zaposlitev v Sloveniji. Praktično vsaka objava za zaposlitev je zahtevala že več let delovnih izkušenj, razpisana študentska dela pa so bila predvsem za tipe del, ki nimajo nikakršne povezave z mojo študijsko usmeritvijo. Vseeno se nisem vdal in sem svoj CV ter motivacijsko pismo poslal kar neposredno nekaterim slovenskim podjetjem v upanju, da bodo v meni prepoznali perspektiven kader in mi omogočili pridobivanje prepotrebnih delovnih izkušenj. Žal tudi po nekaj mesecih iskanja nisem bil uspešen, zato sem iskanje preusmeril v tujino in nato v manj kot mesecu dni podpisal pogodbo za enoletno opravljanje prakse pri podjetju Nike.

KAKŠEN JE DELOVNI DAN „NIKE INTERNA“?

Ker zjutraj rad malce dlje spim, sem vesel, da imam prilagodljiv urnik in lahko z delom pričnem nekoliko pozneje. Navadno pa pridem na delovno mesto malo po deveti uri. Delam na finančnem oddelku marketinga, kjer se denimo ukvarjam z analiziranjem odhodkov podjetja za sponzoriranje različnih reprezentanc ali znanih športnikov. Sam imam kot intern trenutno dva nadrejena, ki jima pomagam pri delu, tako da istočasno spoznavam več različnih področij. Veliko je interakcije tudi z ljudmi z ostalih oddelkov v podjetju, tako da je delo, ki ga opravljam, zelo raznoliko in dinamično. Tudi zaradi tega ure hitro minevajo in kljub temu da mi nihče ne zapoveduje, da moram v službi ostati več kot 8 ur, običajno službo zapustim šele malce pred 19. uro zvečer.

Na Nike kampusu imamo zaposleni tudi možnost uporabe fitnesa ali tekaške steze. To navadno koristim med samim delovnim časom, kar sicer pomeni, da je potrebno zvečer ostati v službi še malo dlje, a je ta čas zaradi športnega oddiha vsaj bolj kvaliteten.

KAKO SE NIZOZEMSKA IN TVOJE NOVO DELOVNO OKOLJE RAZLIKUJETA OD SLOVENIJE?

Sam internship in selitev povezana z njim sta prinesla veliko spremembo na dveh področjih, in sicer prvič glede države bivanja in drugič glede samega dela. Nizozemska kot država mi je vzbudila mešane občutke. Na ravnino se hitro privadiš, malce dlje pa traja, da se sprijazniš z vremenom. So pa po drugi strani ljudje zelo prijazni in praktično vsi odlično govorijo angleško. V službi se prav tako zelo dobro počutim. Sodelavci so mi vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in na splošno je vzdušje v podjetju izredno pozitivno.

Zanimivo je, da se v službi sploh ne počutim kot tujec. Zaposleni namreč prihajajo z vsega sveta in skoraj vsak prihaja iz druge države. Zato verjamem, da ni zaposlenega, ki bi imel občutek, da zaradi svojega izvora kakor koli izstopa. V moji ekipi so tako na primer Madžarka, Brazilka, Anglež in Španec. Podobno velja tudi za Nizozemsko kot državo, saj tu živi in dela precejšnje število tujcev.

JE ŽIVLJENJE V TUJINI UDOBNEJŠE KOT V SLOVENIJI?

Kljub temu da je življenjski slog precej podoben našemu, razlike nedvomno obstajajo. Bi pa težko rekel, kje je za domačine udobnejše. Zame kot za tujca, ki živi tukaj šele nekaj mesecev, je zagotovo življenje v Sloveniji udobnejše in enostavnejše. Že pred prihodom so me vsi opozarjali, da bom največ težav imel z iskanjem stanovanja. Sob oziroma stanovanj, ki se v Amsterdamu in okolici oddajajo v najem, namreč skoraj ni, če pa že so, so cene neverjetno zasoljene. To sem izkusil tudi na lastni koži, saj sem prvi mesec tukaj prebival pri znancih „na kavču“. No, sedaj imam svojo lastno sobo in znam pravo vzmetnico še toliko bolj ceniti.

KAKO OCENJUJEŠ TRENUTNO (POLITIČNO) SITUACIJO V SLOVENIJI (ŠE POSEBEJ ZA MLADE IZOBRAŽENE KADRE)? SE TI ZDI, DA SMO SOOČENI Z „BEGOM MOŽGANOV“ V RAZVITEJŠE DRŽAVE?

Kot sem že rekel, sprva nisem niti razmišljal o odhodu v tujino. A po več mesecih neuspešnega iskanja priložnosti doma, sem začel pogledovati proti tujini in bil brez kakršnih koli vez in poznanstev v manj kot mesecu dni sprejet na internship z želenega področja. Mladi v Sloveniji, predvsem pa tisti z družboslovnih študijskih smeri, enostavno ne dobijo priložnosti, da bi se lahko dokazali in si obenem pridobili izkušnje, brez katerih ne gre. Zato se nas žal vse več odloča za odhod v tujino. Tisti, ki bi na te stvari lahko oziroma bi morali vplivati, pa so preveč obremenjeni z delitvami na naše in vaše in na boj za lastne koristi.

KAKŠNI SO TVOJI PLANI ZA PRIHODNOST? SE ČEZ 10 LET VIDIŠ V TUJINI ALI DOMA?

Zanimivo je, da če bi me še pred pol leta vprašali, kje bom sedaj, zagotovo ne bi pravilno odgovoril. Podobno tudi za naprej načrtov nimam fiksno zastavljenih. Trenutno mi je najpomembnejše, da se imam priložnost dokazati ter si pridobiti nova znanja in mednarodne izkušnje, ki mi bodo v bodoče zagotovo koristile. Mogoče bom čez 10 let še vedno nekje v tujini, vendar se kasneje zagotovo spet vrnem v Slovenijo.

KATERI BI BIL PO TVOJEM MESTU NAJDRAGOCENEJŠI NASVET ZA TISTE MLADE, KI SI TUDI ŽELIJO PO TVOJI POTI?

Predvsem bi jim svetoval to, da naj ne obupajo prehitro, naj se ne bojijo izzivov in naj bodo bolj zagnani pri tem, ko se gre za njihovo prihodnost. Priložnosti zagotovo obstajajo, ampak vsak si jih mora poiskati sam.

Helena Uršič

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.