Nedeljsko jutro, lepo vreme in odločitev, da se odpravimo na Šmarno goro. Na parkirišču je že precej avtomobilov, na poti srečujemo skupine pohodnikov, pri vrhu pa se čaka na fotografijo ob priljubljeni točki. Podobna slika se lahko v poletni sezoni pojavi tudi v Julijskih Alpah, kjer se na najbolj znanih poteh proti Triglavu srečujejo planinci z zelo različnimi izkušnjami.
Pohodništvo je odlična oblika rekreacije, toda priljubljenost najbolj znanih ciljev prinaša tudi težave. Gneča, parkiranje, odpadki, erozija poti in neustrezno pripravljeni obiskovalci so del širše zgodbe o tem, kako uporabljamo naravo.
Vprašanje ni, ali bi morali ljudje hoditi v hribe. Bolj smiselno je vprašanje, kako to početi odgovorno in kako priljubljene poti ohraniti dostopne tudi v prihodnje.
Zakaj vsi izberejo iste vrhove?
Triglav ima poseben položaj v slovenski kulturi. Je najvišji vrh države, simbol planinstva in cilj, ki si ga želi doseči veliko Slovencev. Za nekatere je vzpon osebni izziv, za druge družinska tradicija, za tretje pa skoraj obvezen del seznama življenjskih dosežkov.
Šmarna gora ima drugačno vlogo. Zaradi bližine Ljubljane, razmeroma kratkih dostopov in številnih poti je priljubljena izbira za hitro rekreacijo. Na vrh se lahko odpravimo pred službo, po predavanjih ali med vikendom.
Obe lokaciji imata skupno lastnost: ljudje ju dobro poznajo, o njiju veliko slišijo in ju zlahka vključijo v svoje načrte. Družbena omrežja dodatno širijo fotografije razgledov in vrhov, zato se lahko priljubljene lokacije še hitreje znajdejo na seznamu želja.
Vendar fotografija praznega vrha ne pove, koliko ljudi je bilo tam pol ure prej. Prav tako ne pokaže, kakšne razmere nas čakajo na poti.
Gneča ni samo neprijetna, lahko je tudi nevarna
Na priljubljenih poteh gneča pomeni več srečevanja, prehitevanja in čakanja. Na širši makadamski poti to običajno ni velika težava. Na ozkih planinskih stezah, izpostavljenih odsekih in zavarovanih poteh pa lahko postane resnejša.
Pri vzponu na Triglav je treba upoštevati, da posamezni odseki zahtevajo dobro telesno pripravljenost, ustrezno opremo in zanesljivo gibanje po zahtevnem terenu. Če se na izpostavljenem mestu nabere več skupin, se lahko napredovanje upočasni, posamezniki pa zaradi nestrpnosti začnejo sprejemati slabe odločitve.
Nevarno je tudi podcenjevanje vremena. V gorah se razmere lahko hitro spremenijo. Poletni dan v dolini ne zagotavlja varnih razmer na višini, še posebej ob nevihtah, močnem vetru ali nenadnem poslabšanju vidljivosti.
Pri gneči je zato pomembno, da ne hitimo za skupino pred seboj in ne poskušamo prehitevati na nevarnih mestih. Če je pot ozka, počakamo na primeren prostor. Če razmere niso primerne, se obrnemo.
Šmarna gora ni brez vpliva na okolje
Čeprav je Šmarna gora precej nižja od Triglava, tudi priljubljenost mestnega izletniškega cilja prinaša izzive. Veliko obiskovalcev pomeni več prometa, potrebo po parkiranju in večjo obremenitev poti.
Poleg tega se lahko ob velikem obisku pojavijo težave z odpadki, bližnjimi naravnimi območji in spoštovanjem miru. Pohodniki včasih pozabijo, da niso sami: na območju živijo živali, rastejo rastline, poti pa uporabljajo tudi drugi obiskovalci.
Tudi glasna glasba, spuščeni psi brez nadzora ali puščanje embalaže za seboj vplivajo na izkušnjo drugih. Narava ni športni objekt, kjer bi lahko po koncu aktivnosti preprosto ugasnili luči in odšli.
Kdo je odgovoren za stanje poti?
Odgovornost je razdeljena. Planinska društva, skrbniki poti, lokalne skupnosti, upravljavci zavarovanih območij in država imajo različne naloge pri vzdrževanju infrastrukture, obveščanju in varovanju narave.
Toda tudi obiskovalci imajo neposredno odgovornost. Če odvržemo plastenko, hodimo zunaj označene poti ali se na zahtevno turo odpravimo brez primerne opreme, težave ne morejo rešiti samo institucije.
Pri vzdrževanju planinskih poti imajo pomembno vlogo markacisti in prostovoljci planinskih društev. Njihovo delo pogosto ostane nevidno, dokler ne opazimo poškodovane markacije, podrtega drevesa ali neprehodnega odseka.
Prav zato je smiselno podpreti društva, upoštevati njihove informacije in se pred turo pozanimati o stanju poti. Podatki o zaporah, poškodbah in vremenskih razmerah so lahko pomembnejši od fotografij, ki jih najdemo na družbenih omrežjih.
Kako se izogniti največji gneči?
Najpreprostejši ukrep je prilagoditev časa obiska. Če imamo možnost, se na priljubljeno pot odpravimo med tednom ali v zgodnejših urah, ko je obisk običajno manjši. To seveda ni zagotovilo, da bomo sami, lahko pa zmanjša pritisk na najbolj obremenjene termine.
Druga možnost je izbira manj znanih ciljev. Slovenija ima veliko planinskih poti, razglednih hribov in izletniških točk, ki so lahko prav tako zanimive. Pred odhodom preverimo zahtevnost poti, čas hoje in aktualne razmere.
Tretji ukrep je uporaba javnega prevoza ali organiziranega prevoza, kadar je to mogoče. Pri priljubljenih izhodiščih lahko že manj avtomobilov pomeni manj težav s parkiranjem in prometom.
Pri Triglavu je treba načrtovati še bolj premišljeno. Preverimo odprtost koč, stanje poti, vremensko napoved in lastno pripravljenost. Če nimamo izkušenj z zahtevnimi zavarovanimi potmi, se odločimo za lažji cilj ali se na zahtevnejšo turo odpravimo z izkušenim vodnikom.
Vrh ni pomembnejši od varne vrnitve
Na družbenih omrežjih pogosto vidimo fotografijo na vrhu, precej redkeje pa odločitev, da se je nekdo zaradi slabega vremena obrnil. A prav slednja je lahko znak dobre presoje.
Gore ne bodo izginile, če izlet prestavimo. Prav tako ni treba vsako nedeljo obiskati istega priljubljenega vrha. Včasih je manj obremenjena pot lepša izkušnja, saj imamo več prostora, miru in časa za opazovanje okolice.
Na Triglavu in Šmarni gori se srečujejo različni ljudje z različnimi razlogi za obisk. Nekateri trenirajo, drugi iščejo mir, tretji želijo doseči osebni cilj. Vsi pa si delimo isti prostor.
Če želimo, da bodo priljubljene poti ostale prijetne in varne, moramo začeti pri sebi: načrtovati, spoštovati naravo, upoštevati druge in vedeti, kdaj je bolje izbrati drugo pot.