Kako bo slovenski turizem preživel?

Piran
Slovenski turizem je postal borec za preživetje.

Vpliv covida-19 in z njim povezanih ukrepov je bil na slovenski turizem enormen – turistični delavci napovedujejo, da bo okrevanje dolgo. Do odprtja meja in popolne normalizacije stanja se bodo slovenski turistični ponudniki morali zanašati predvsem na domače goste, kar pa zna biti problem. Več kot 70 % vseh nočitev pri nas namreč opravijo tujci.

Slovenski turizem je ogrožen

Kar pa vpliva na vso državo. Po podatkih SURS-a turistična panoga prinaša Sloveniji kar 12% letnega BDP, skladno z odlokom vlade pa so bile s 16. marcem primorane svoja vrata zapreti vse turistično gostinske kapacitete. Te se počasi spet odpirajo in ponovno zaganjajo (ne še vse), a so turistični ponudniki v tem obdobju ostali praktično brez prihodkov, fiksni stroški (ohranjanje nepremičnine, stroški za elektriko, vodo, snago ipd.) pa so, predvsem v večjih nastanitvenih objektih, ostajali visoki.

Z vsemi vključujočimi dejstvi se na letni ravni, po besedah dr. Maje Uran Maravič, redne profesorice na Fakulteti za turistične študije – Turistica, pričakuje do 70 odstotni upad zasedenosti in prihodkov glede na lansko leto, stanje v letu 2019 pa naj bi dosegli šele v nekaj letih.

Problem tujih turistov

Dokler se stanje ne bo povsem normaliziralo in dokler se ne bodo odprle meje, bo slovenski turizem v velikih težavah (tudi po tem bo, a pustimo to zaenkrat ob strani.) SURS navaja, da tuji gostje pri nas opravijo več kot 70 odstotkov vseh nočitev, v nekaterih turistično zelo obljudenih predelih, na primer v Ljubljani in na Bledu, predstavljajo nočitve tujih gostov še višji delež – okoli 95 odstotkov je tujih gostov, slovenskih zgolj 5 odstotkov.

Temu botruje še dejstvo, da največ gostov k nam prihaja prav iz držav, ki jih je koronavirus najbolj prizadel: za nas so izredno pomembni na primer italijanski gostje, ti predstavljajo kar 13 % vseh, še posebej pa so radi na Primorskem, veliko je gostov iz Velike Britanije, ZDA, tudi Azijcev ne manjka.

Meje zaenkrat še ostajajo zaprte, odprli smo jo le s Hrvaško (tja je, glede na dolge kolone za prehod preko meje, odšlo vsaj pol Slovenije), pri pogajanjih z drugimi državami so večje težave – predvsem je za Slovenijo pomembno tudi odprtje meje s severno sosedo, od koder prihaja veliko turistov. A se Avstrija še ne da.

Primer Bled

Bled
Bled je bil tako rekoč svet v malem.

Pojdimo h konkretnemu primeru: vzorčen primer borbe za preživetje turizma je blejski turizem. Tuji turisti na Bledu, na primeru obiskov blejskega gradu, ki je dober indikator blejskega turizma, predstavljajo 80 odstotkov vseh, slovenski 20. Še slabše kaže nastanitvenim kapacitetam, kjer noč preživi le 5 odstotkov Slovencev. Poleg tega je problematično dejstvo, da na Bled največ turistov prihaja s področij, ki jih je koronavirus najhuje prizadel: iz Italije, azijskih držav, Velike Britanije in ZDA. Bled je bil tako rekoč svet v malem – v povprečju so ga, po podatkih z Zavoda za kulturo Bled, obiskovali turisti iz 40 do 50 držav na dan, samo v lanskem letu so zabeležili turiste iz 170 različnih držav. Danes? Računa lahko zaenkrat na Slovence in (po odprtju meja) turiste iz okoliških držav.

Nadomestitev tujih gostov s slovenskimi?

Za letošnjo poletno sezono zato turistični delavci pričakujejo delno nadomestitev obiska tujih gostov z domačimi – gotovo se lahko kar nekaj gostov preusmeri v Slovenijo, a bo za to potrebna intenzivna promocija Slovenije na domačem trgu, ki pa se že vrši.

Portorož
Slovenske plaže so samevale.

A kljub promociji slovenskega turizma v slovenski javnosti domači gostje preprosto ne moremo nadomestiti vseh tujih turistov. Lahko sicer pripomoremo k ponovni oživitvi turizma, a nas je odločilno premalo – le dobra 2 milijona, Slovenijo pa so obiskovali turisti s skoraj vsega sveta.

Poleg tega Slovenci naproti tujim turistom nismo preveč zapravljivi. Po podatkih SURS-a imamo zelo nizko potrošnjo oziroma kupno moč: v povprečju tuji turist brez prevoza v Sloveniji porabi 140 evrov dnevno, domači pa z vključenim prevozom le 44.

Bo vladni tretji protikoronski paket dovolj?

Za pomoč slovenskemu turizmu je vlada že potrdila tretji paket ukrepov za omilitev posledic epidemije, ki prinaša kar nekaj spodbud tudi turistični panogi. Ukrepi so sledeči:

  • sofinanciranje skrajšanega delovnega časa: uveljavljala ga bodo lahko podjetja v vseh panogah, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogla zagotavljati 90 odstotkov dela, delodajalec pa lahko delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija pa najmanj do konca leta.
  • ukrep čakanja na delo: od predlaganih in pričakovanih 4 mesecev do enega leta se je skrajšal le do konca junija. Nadomestila prejmejo podjetja v turizmu in gostinstvu, ki so jim prihodki padli za več kot 10 odstotkov glede na 2019.
  • dodelitev vrednostnih turističnih bonov: prejeli jih bomo vsi državljani Slovenije, polnoletni v višini 200 evrov, mladoletni pa v višini 50 evrov. Bone bomo lahko uporabili do 31. decembra 2020 za nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje.

Ukrepi bodo po napovedih turistični panogi sicer zelo pomagali, a ne bodo prinesli vseh rešitev:

Turistični boni so sicer dobrodošli, veselijo se jih tako turistični ponudniki kot tudi mi, hvaležni državljani Republike Slovenije – prvi, ker bodo boni vzpodbudili povpraševanje še kako dobrodošlih domačih turistov, mi pa, ker bomo z veseljem zapravili podarjenih 200 evrov. V turistične namene, seveda. Prav tako se bo del tega denarja vsekakor vrnil v slovensko gospodarstvo in prispeval k blaginji, morda pa bodo slovenske turistične destinacije privabljale več slovenskih turistov, ki bodo okusili slovensko gostoljubje, tudi v prihodnje.

A boni vendarle ne bodo rešili slovenskega turizma. Najverjetneje se bo namreč zgodilo naslednje: določene turistične atrakcije bodo bolj obljudene kot druge – verjetno se Slovenci ne bomo odpravili zapravit dragocenih 200 evrov v ljubljanski ali mariborski hotel, niti v apartma na Bled ali v Postojno (kjer ob pravem času kar vrši od tujih turistov), ampak bomo hitro spakirali in s prvim vlakom (če bi imeli bolje urejene železniške povezave morda res) oddrveli na morje ali v terme.

Tudi ukrep financiranja skrajšanega delovnega časa delavcem v turizmu, predvsem v namestitvenih obratih, ne prinaša vseh še kako zaželenih rešitev. Če ponovim za Gregorjem Jamnikom, predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije, ki je na novinarski konferenci na temo rešitve turističnega gospodarstva pojasnil nekatere nam povsem znane karakteristike hotelov: ti so odprti štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu in nimajo skrajšanega delovnega časa. To pomoč bodo zato težko uporabili.

Sicer je financiranje skrajšanega delovnega časa (za vsa podjetja, ne le turistična) v Evropski uniji trenutno kar in. Ta ukrep namreč v Sloveniji uvajamo kot že 17. država članica EU, temu in podobnim ukrepom pa bo skupno namenjeno kar 100 milijard evrov posojil, ki ga bo za vse države članice EU zagotovil solidarnostni instrument Evropske komisije SURE.

Kaj so želeli, pa niso dobili?

Zaposleni v turizmu so sicer upali predvsem na podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Z anketo podjetij, ki imajo vsaj 20 odstotkov zaposlenih v turizmu ob zgolj enomesečni podpori čakanja na delo napovedujejo odpuščanja redno zaposlenih med 20 in 35 odstotki. Kaj to pomeni za Slovenijo? Več kot 20.000 odpuščenih v turistični panogi in izgubo vsega, kar je turizem pridobil v zadnjih 10 letih – eden glavnih adutov turizma je namreč znanje, ki so ga dolga leta vlagali v zaposlene.

A da ne zaključim tako pesimistično, še nekaj vzpodbudne statistike:

  • Trend na novo brezposelnih se je po burnem aprilu začel v maju umirjati.
  • Po ocenah ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja je vlada s prvim in drugim svežnjem ukrepov ohranila 260.000 delovnih mest, pomoč je prejelo kar 1,3 milijona prebivalcev.
  • Tudi 3. protikoronski paket si obeta vzpodbujajoče rezultate, upajmo, da bo čimbolj pomagal tudi turistični panogi.

Kriza, ki jo preživljata svetovni in slovenski turizem, je največja zadnjih sto let in se je ne da primerjati z nobeno doslej. A turistične destinacije so vendarle biser naše države, ki pa sedaj dihajo na škrge – Slovenija je bila svet v malem in sprejemala turiste z vsega sveta, danes pa lahko vsaj še nekaj časa računa izključno na domače goste.

Pomagajmo ji.

Junior novinar

Ti je prispevek všeč? 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic (8 ocen, povprečje: 4,88)
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.