Kresovanja

0
kres

Prvi dan maja je zaznamovan s praznikom, ki je posvečen vsem delavcem. Praznik dela je dan, ko ljudem ni treba v službo. Prost 1. maj je zelo pomemben, ker je 30. aprila v navadi prižiganje kresov, ki se pogosto zavleče pozno v noč. V številnih mestih in krajih po Sloveniji se na predvečer praznika dela ljudje zberejo in zakurijo kres. Kresovanje zelo pogosto spremljajo številne zabave, ki popestrijo dogajanje.

Zakaj se prižiga kresove?

Osnovno poreklo kresov sega v poganske čase. Ljudje so jih prižigali, da bi pomagali soncu sijati z vso njegovo močjo. Naslednji namen kurjenja kresov je bila signalizacija nevarnosti pred Turškimi vpadi. Seveda kresovanja 30. aprila niso namenjena pomoči soncu ali opozarjanju na nevarnost, ampak imajo popolnoma drugačen pomen. S kurjenjem kresov dan pred praznikom dela so delavci opozarjali na svoje pravice, ki nikoli niso bile samoumevne. Dandanes je ta namen nekoliko zabrisan in kresovanja postajajo še en običaj, ki obstaja le še zaradi tradicije.

Napotki za kurjenje kresov

Kresovanje predstavlja družaben dogodek, s katerim vstopamo v mesec maj. Prijetna toplota, ki jo oddaja ogenj, daje občutek varnosti in lagodnosti, a ognjeni zublji lahko hitro povzročijo veliko nevarnost. Gasilci imajo vsako leto delo s požari, ki so posledica slabo pripravljenih kresov. Če nameravaš sam postaviti kres, potem moraš upoštevati naslednje:

  • Očisti prostor okoli kurišča vseh gorljivih snovi.
  • Kres obdaj z negorljivimi materiali.
  • Kres naj nadzoruje odrasla oseba.
  • Bodi pozoren na veter. Ob močnem vetru je treba kurjenje prekiniti.
  • Ne uporabljaj vnetljivih, eksplozivnih in oksidativnih snovi.
  • Ko ogenj ugasne, moraš žerjavico povsem pogasiti.
  • Pozanimaj se o predpisih, ki veljajo za določeno območje. Kurjenje kresov je ponekod prepovedano.

Tradicionalna kresovanja

Največje in najbolj znano kresovanje je vsako leto na ljubljanskem Rožniku. Prisotnih je veliko znanih Slovenk in Slovencev, ki tako kot drugi pridejo opazovati ognjene zublje. Kres postavijo tudi na Ptuju, v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Novi Gorici, Kamniku, Ajdovščini, Celju in še mnogih drugih slovenskih krajih. Dogajanja je toliko, da lahko vsak najde nekaj zase.

Najvišji kres na svetu. foto: ks-bostanj.si
Najvišji kres v Sloveniji. foto: ks-bostanj.si

Svetovni rekord

Leta 2007 so se v Boštanju v Posavju odločili, da bodo poskušali podreti svetovni rekord. Njihova misija je bila postaviti najvišji kres na svetu. Z veliko truda in predanosti so uspeli podreti svetovni rekord in se uvrstiti v Guinnessovo knjigo rekordov. Postavili so kar 43 metrov visok kres, ki pa je leta 2016 padel s prestola.

Najvišji in največji

Leta 2016 so najvišji kres na svetu postavili na Norveškem, visok je bil 47,38 metra. Gradnja iz odsluženih palet je trajala 3 mesece, gorel pa je dva dni. Največji kres pa je bil postavljen na Nizozemskem, kjer jim je uspelo svetovni rekord podreti s strukturo, veliko 8.695 kubičnih metrov.

Vpliv na okolje

Jasno je, da imajo kresovi negativen vpliv na okolje, a se jih da z ustreznim kurjenjem zmanjšati. Najbolj škodljiv učinek ima zažiganje številnih odpadkov, ki se pojavljajo v manjših, privatnih kresovih. Že z izločitvijo elementov, ki niso iz lesa, lahko veliko pripomoreš k zmanjšanju izpustov škodljivih emisij.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.