Egipt – dežela zakladov človeštva

Egipt je ena izmed mnogih držav, kamor se lahko odpravi tudi neizkušen popotnik. Izredno lahko je potovati iz kraja v kraj, poceni prenočišč je na pretek in stroški dnevne porabe niso pretirano visoki. Javni prevozi so pogosti in so zelo lahko obvladljivi. Prenočišča se najdejo tudi za 5 evrov za sobo, hrana na ulici je poceni, za dva evra se lahko dodobra nasitiš.

Največji strošek so izleti in vstopnine zgodovinskih znamenitosti, ki znašajo med 5 in 15 evri. Pa vendarle si lahko vsak študent brez težav z mednarodno študentsko izkaznico ISIC izbori 50% popusta prav na vseh znamenitostih. Veliko letalskih družb ponuja čarterske lete v to državo in povratno letalsko karto iz Münchna se da dobiti že za 130 evrov. Z izjemo občasnih terorističnih napadov je Egipt zelo varna država. Treba je poudariti, da tarče skrajnežev niso popotniki z nahrbtniki, ampak turistična območja in hotelska naselja, kjer letujejo turisti. Sam se v nobeni državi, ki sem jo obiskal, nisem počutil tako varno kot v Egiptu. Ni ti potrebno neprestano strmeti za svojim nahrbtnikom in nanj paziti z budnim očesom tako kot v drugih državah in ljudje so neverjetno prijazni. Egipt je precej velika država, pa vendarle se ga da v dveh ali treh tednih dodobra prečesati.
Znano je, da se Egipt ponaša s številnimi edinstvenimi spomeniki. Najveličastnejše izmed njih so nedvomno mogočne piramide v Gizi – svetovno čudo starega sveta. Velike piramide so oddaljene le 10 km od Kaira. Velikanske zgradbe, ki so jih približno 2500 let p.n.š. dali zgraditi faraoni Mikerin, Kefren in Keops, predstavljajo še zadnje ohranjeno čudo antičnega sveta, hkrati pa so tudi največja turistična znamenitost v Egiptu. Iz daljave so še danes videti nedotaknjene, od blizu pa opazimo, da so stoletja služila kot kamnolomi. Zaradi izjemnih dimenzij jim zob časa ni mogel do živega, ne narava in ne človek jih nista zmogla porušiti. Svetovna čudesa so delo človeških rok. In mednje so uvrščene mogočne piramide v Gizi, ki danes veljajo za najveličastnejši kulturni spomenik na našem planetu.
Muzej v Kairu, kjer je spravljenih večina sarkofagov ter drugih starin in predmetov iz grobnic in piramid je tudi vreden ogleda. Sam nisem ljubitelj muzejev, ponavadi se mi zdijo dolgočasni, vendar ta v Kairu je vreden obiska. Najbolj fascinantna je Tutankhamunova galerija. Ko sem zrl v Tutankhamunovo masko, me je spreletaval srh.
Poleg drugih največjih znamenitosti in najbolj obiskanih templjev; kot so: Abu simbel, Luxor tempel, Edfu, Esna in Karnak tempelj, Philae tempelj ter dolini Kraljev, pa ne gre pozabiti na puščavo, ki je nekaj posebnega.
Nomadi – Beduini pravijo, da jim je Alah dal največji dar – kamelo. Te puščavske živali zdržijo brez vode več tednov, če so se pred tem dobro napojile. Žejna kamela lahko naenkrat popije 135 litrov vode, ki jo shrani v maščobnem tkivu svoje grbe. Kamelje noge s široko razprtimi parklji se ne pogrezajo v pesek in nosnice se zaprejo, kadar veter nosi pesek.

So puščave in so PUŠČAVE. In Zahodna ali Libijska puščavska prostranost, ki se začne pri Zahodnem bregu Nila in se nadaljuje daleč v notranjost Libije, je puščava puščav. Razprostira se na 2,8 milijona kvadratnih kilometrih, na zahodu meji na Libijo, na jugu na Sudan in na severu na  Mediteran; Egipčanska zahodna puščava je svet osamljenosti in lepote. Ta puščava je pa le del največje puščave na svetu – Sahare. Sahara, morje brez vode ji pravijo Nomadi. Kraj, kjer se vzpenjajo velike sipine kot valovi na nemirnem peščenem morju. Neusmiljeno sonce dviga poletne dnevne temperature tudi nad 50 stopinj. Kraj, kjer bi navaden človek brez sence in vode zaradi vročinske kapi in izsušenosti umrl v 48 urah. Otočki blaženosti, kot imenujejo Nomadi oaze so kot rodovitni otočki v mrtvem morju. Na obrobju egipčanske puščave se nahaja 5 izoliranih, osamljenih oaz: Kharga, Dakhla, Farafra, Bahariyya in bolj na zahodu – Siwa. Voda prinaša oazam življenje. Ljudje z namakalnimi napravami obdelujejo zemljo in skrbijo za najbolj cenjen puščavski pridelek, za datlje.
Med oazama Farafro in Bahariyyo se pa razprostirata edinstveni kontrastni puščavi. Zaradi podobe, ki je opazna takoj na oko, nosita imeni Črna in Bela puščava. To sta kraja, kjer pokrajina nikoli ne razočara. Iz oaze Bahariyye, je najlažje obiskati ti puščavi, zato sva od tam z jeepom odšla na dvodnevno turo. Črna puščava je polna črnih stožcev, majhnih ugaslih vulkanov, ki imajo vrhove prekrite s črnim vulkanskim prodom in kamenjem. Bela puščava je še bolj neverjetna. V rahlo vzvalovanem morju sipin so posejane gole bele skale. Pred več deset milijoni leti je ta kraj prekrivalo morje. Še vedno je moč videti sledove oceanske preteklosti: fosile in ostanke od sonca pobeljenega koralnega grebena. Prevozili smo puščavo podolgem in počez, nekje na sredini puščave smo se ustavili. Sonce je zahajalo, vodič nama je pripravil ležišča in večerjo. To je bil najbolj tih in miren kraj, ki sem ga obiskal in doživel v mojem življenju. Ni bilo slišati prav ničesar. Ne vetra, ne šumenja listja, ne valovanja morja, ničesar. Daleč, daleč naokoli, nas je obdajala samo puščava.  Samo čisto, čista tišina. Spokojni mir so ponoči skalile le puščavske lisice, ki so se približale z namenom, da bi dobile nekaj hrane. Bela puščava je polna zaslepujočih belih skal, ki sta jih veter in erozija oblikovala v najrazličnejše podobe. Najlepši pogledi so ob sončnem zahodu, ko sonce spremeni bele skale v roza, vijolično in oranžno. Neverjeten je pogled ob polni luni, ki spremeni pokrajino v nadstvaren kraj. Pav tako je čaroben trenutek, ko te prebudijo prvi jutranji žarki, in ti  ponovno obarvajo to neverjetno pokrajino. Občudovali smo sončni vzhod in pozajtrkovali, ter se počasi odpravili na nekaj urno pot, oazi naproti. Že res da so antične zgodovinske zgradbe glavna atrakcija v Egiptu, vendar če bi vprašali mene, kaj mi je bilo v tej državi najbolj všeč, bi vam odgovoril: “Bela puščava!”
Egipta pa ni vredno obiskati samo zaradi piramid, templjev in puščave. Ponaša se tudi z Rdečim morjem, ki velja za enega najlepših krajev za potapljanje na svetu. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne potapljam, zato pa snorkljam, in na Rdečem morju je to več kot dovolj. Kraj, kjer še ni masovnega turizma in hotelov je med popotniki zelo priljubljen, se nahaja na Sinajskem polotoku. To je obmorska vasica Dahab, ki kar kliče po lenarjenju in uživanju ob morju. Dva kilometra ob plaži se razprostira niz prikupnih barčkov in restavracij, kjer se usedeš ob nizki mizici, kar na oblazinjena tla. Glasba, prikupen vonj sheesh(vodnih pip) in dobre morske hrane te premami. Vzdolž obale se razprostira koralni greben, ki je od kopnega oddaljen le 50 metrov. Tako lahko greš snorkljat, kadarkoli te je volja. Podvodni svet je čudovit. Tu sem videl ribe, ki jih nisem videl niti na Maldivih.
Egipčani pa so tudi odlični trgovci. Precej truda in časa so pripravljeni vložiti v eno samo prodajo. Večkrat te zvabijo v trgovinico, kjer ti postrežejo s čajem, potem ti pa med pitjem skuša prodati, karkoli pač prodaja: preproge, dišave, papirus so najpogostejši izdelki. S stavki: this is original, you will not find better in Egipt, … very cheap for you, normal price is 2 pound but i give you for 1 pound …, te skušajo pregovoriti k nakupu in to jim še kako dobro uspeva.
Premiki iz kraja v kraj so zabavni in polni dogodivščin. Nama se je najbolj vtisnila v spomin vožnja z jadrnico (feluco) iz Asuana v mestece Kom Ombo. Na dvodnevni poti nas je bilo osem popotnikov in trije člani posadke. Welcome to Egipt, welcome to Alaska, je nasmejano govoril naš kapitan, star komaj 20 let. To je šala, ki jo v teh krajih pogosto slišiš. Še smešna je, ko jo slišiš na 48 stopinjah; welcome to Aljaska, aha, pot ti pa curlja iz vsake pore na telesu. Aljaska sem si mislil, ti že veš kako je tam, ko še snega videl nisi in ga verjetno tudi nikoli ne boš. Prejadrali smo lep del reke Nil, ter se zvečer ustavili ob vznožju vzhodnega brega. Pripravili so nam večerjo. Po večerji sem jim ponudil viski, ki sva ga imela iz letališča. Razvila se je cela žurka. Liter in pol viskija, so zvrnili kot za šalo. Posoda in lonci so nadomestili glasbila, predvsem bobne, ki so jih obrnili in tolkli po njih, ter zraven prepevali pesmi Bob Marleya. Skakali po feluci in plesali ter se veselili. Tako so bili pijani, da je eden od pasadke pobruhal celo feluco. Proti jutru smo končno pod milim nebom zaspali. Ko smo se prebudili, nam je Mohamed pripravil zajtrk. Po zajtrku so naju  zapeljali do kraja Kom Ombo, kjer sva izstopila in pot nadaljevala z avtobusom. Poslovili smo se. Dejali so, da naju in te noči nikoli ne bodo pozabili. Tudi nama so se vtisnili v spomin; vsi trije člani posadke so bili prave pojave. Pa naj še potem kdo reče, da muslimani ne pijejo alkohola!?


INFO

uradno ime: ARABSKA REPUBLIKA EGIPT
državna ureditev: PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA
površina: 997.739 KM?
št. prebivalstva: 67.219.264
glavno mesto: KAIRO
uradni jezik: ARABSKI
denarna enota: EGIPTOVSKI FUNT

Prenočišča: Egipt ponuja obiskovalcem velik izbor prenočišč. Vse od najcenejših sobic do luksuznih hotelov. Najcenejši so hostli in nekateri hoteli, cene za sobo se začnejo pri 3 evrih. Zvezdice tam ne zagotavljajo kakovosti. Tako je velikokrat hotel z eno zvezdico boljši od hotela dveh zvezdic, predvsem pa je tudi cenejši. Hostlov je veliko, zato se izplača imeti HI kartico za popuste. Velikokrat je v ceno prenočišča vštet tudi zajtrk, ki pa ni ravno ne vem kaj: obsega ponavadi kruh, maslo, marmelado, čaj ali kavo.

Hrana: Je zelo raznolika. Turški, libijski, grški, celo angleški pridih zelo pripomore k tej raznolikosti. Celo ameriška verige so močne prisotne v glavnem mestu Kairo. Tako ima McDonalds razširjeno ponudbo, na kateri najdete McFelafel in druge njim prilagojene jedi. Poskusite lahko kamelje meso, ki je zelo okusno, zelo popularni so pa tudi Hamam-i (golobi), saj jih najdete skoraj na vseh menijih v številnih restavracijah. Kofta in kebab sta tudi zelo popularni jedi v Egiptu. Tipična jed je pa nedvomno amiyya. Mali rjavi fižol, namočen čez noč, nato skuhan in spasiran in postrežen skoraj pri vsaki glavni jedi. Firekh (piščanec) pečen je zelo pogosto na meniju, ki si ga lahko naročite tudi za domov oziroma zraven. Pijača: ni ga čez čaja. Čaj preizkušeno najbolj odžeja v vročini. Če si boste zaželeli pivo, samo recite “Stella”, to je najbolj razširjenja znamka piva v tej deželi. Ne da se pa ga dobiti povsod. V turističnih krajih ne bo problem, v odmaknjenih manjših krajih pa alkohola praktično ni.

Prevozi: Egipt ima zelo razvejan javni in privatni transportni sistem. Avtobusi so najbolj uporabno prevozno sredstvo v tej deželi. Peljejo čez vsa mesta in tudi skozi vse vasi. Mestni avtobusi, predvsem v zgornjem Egiptu so vedno prepolni in natrpani. Deluxe avtobusi, vozijo med večjimi mesti in so pogosti in udobni, ter vožnje so relativno poceni. Med vožnjo navadno zavrtijo film, ki pa ga ponavadi dajo zelo naglas. Za najem avtomobila prej dvakrat premislite, saj je tam promet dokaj kaotičen. Železniške povezave so slabe in potrebujejo nujno modernizacije. Izjema je vožnja z vlakom do Alexsandrije in navzdol proti  Luxorju in Aswanu. Vožnja z ladjo oziroma feluco po Nilu, je dobra dopolnitev na potovanju.
Varnost: Stopnja kriminala v Egiptu, se ne more primerjati z nobeno Evropsko državo. Lahko bi celo rekli, da je to ena izmed najbolj varnih držav na Svetu. Popotnik se lahko normalo sprehaja povsod in to ob kateri koli uri, podnevi in ponoči. Zgodilo se je nekaj kraj denarja iz zaklenjenih sob  hotelov, vendar so to zgodi zelo redko. Problem predstavljajo mine na Sinajskem polotoku in pa seveda občasni teroristični napadi.
Viza: Je potrebna, vendar je ni potrebno vnaprej preskrbeti. Dobite oziroma kupite jo ob vstopu v državo, stane 20 evrov.

Vredno ogleda: Piramide v Gizi, dolina Kraljev, Sahara, Kairo (stari del mesta), Abu Simbel, Nil, Obala Rdečega morja, Dahab, Bela Puščava, …

Darin Geržina

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.