Malezija

Letalo končno pristane na Kualalumpurškem letališču, glavnem mestu Malezije. Kakšna vlaga, tega pa še ne. Pa saj ni čudno, ko pa mesto leži v ekvatorialnem pasu. Popotnik potrebuje kar nekaj dni, da se na to navadi. Takoj je bilo čutiti drugačno kulturo, ki je v nasprotju s Tajsko, muslimanska dežela. Ob prihodu je lilo kot iz škafa, in je bilo neizmerno soparno. Tudi to je normalno za to podnebje. Dež je del vsakdana, vendar ne moti preveč, ker dežuje po navadno ponoči.


Malezijski tropski paradiž leži 8 stopinj severno od ekvatorja, v srcu jugovzhodne Azije. Sestavljen je iz polotoške ali zahodne Malezije, ki se razteza po ozkem Malajskem polotoku od Tajske na severu do Singapura na jugu, in tako imenovane vzhodne Malezije – zveznih držav Sabah in Sarawak, ki ležita na otoku Borneo.V Maleziji živi okoli 23 milijonov etnično raznovrstnih prebivalcev. Malajci so večinsko ljudstvo Malezije. Čeprav jih je po uradnih podatkih le nekaj več kot 55 odstotkov, držijo v rokah celotno politiko in s tem posredno zakonodajo in izobraževalni sistem. Malajci pripadajo islamski veri, čeprav ta ni tako brezpogojna kot islam v arabskih državah. Malezijska vlada je izrazito islamsko usmerjena, tako da odkrito promovira Malajce tako finančno kot pri šolanju in zaposlitvi, čeprav se Malezija trudi, da bi navzven dajala vtis države, kjer različna ljudstva živijo v popolni harmoniji. Veliko je tudi Kitajcev, ki so se v Malezijo priselili šele v prvi polovici 19. stoletja. Danes imajo v nasprotju z Malajci majhno politično moč. Kitajci (in Indijci) so zaradi politične usmerjenosti malezijske vlade drugorazredni državljani in nimajo enakih možnosti kot Malajci niti pri izobraževanju niti pri zaposlitvah. Nekoliko manj je Indijcev, ki so v Malezijo prihajali na bolj organiziran način. Medtem ko so se Kitajci priseljevali samostojno, so Indijce kot poceni delovno silo v kolonialnih časih začeli uvažati Angleži. Tako večina Indijcev, ki živi v Maleziji, še danes predstavlja predvsem revno, delavsko populacijo.V Maleziji še vedno živi relativno majhen odstotek prvotnih prebivalcev, tako imenovanih malezijskih aboriginov ali orang sali. Na polotoški Maleziji jih je malo, predvsem v obliki plemen, raztresenih po džunglah v notranjosti polotoka. Več jih je v vzhodni Maleziji na otoku Borneo. Uradni jezik je malajščina ali Bahasa Melayu, vendar je angleščina zaradi poslovnega sveta tam široko uporabljena. Prevladujoča malezijska vera je islam, vendar je zaradi različnih etničnih skupin v veliki meri prisoten tudi budizem, taoizem in hinduizem ter celo krščanstvo.
Malezija je poleg Singapura najbogatejša država jugovzhodne Azije. Ekonomski kazalci kažejo na bliskovit razvoj in čeprav se v nekaterih, predvsem islamskih predelih, zdi, da se je čas ustavil pred najmanj petdesetimi leti, na drugi strani milijonski Kuala Lumpur in ostala velika središča trdno in samozavestno stopajo moderni prihodnosti naproti. K višku se poganjajo vedno nove, bleščeče, vrtoglavo visoke poslovne stavbe in Petronas Twin Towers v Kuala Lumpurju sta bila s svojimi 452 metri do nedavnega najvišja nebotičnika na svetu. Država ima veliko višji standard kot Tajska, pa tudi veliko čistejša je, zahvaljujoč ostrejšim zakonom. Na ulicah je takoj opaziti pisanost različnih kultur, ki prebivajo v tej deželi. Večina žensk je oblečenih v tradicionalna muslimanska oblačila. Nekatere so popolnoma prekrite, tudi z ruto čez obraz, skoraj prava redkost pa so ženske v jeansu. Mladina kljub močni verski ortodoksnosti oddaja drugačno energijo. Nosijo normalna oblačila, se prehranjujejo v ameriških restavracijah s hitro hrano, nakupujejo v shoping centrih in hodijo v diskoteke in kina.
Nastanek današnjega mesta Kuala Lumpur ne sega daleč nazaj. Leta 1860 so se tja napotili pustolovci, ki so iskali kositrovo rudo. Zaradi stikanja dveh rek so mesto poimenovali blatno sotočje, kar v malezijskem jeziku pomeni Kuala Lumpur. Samo v 130 letih svojega obstoja je Kuala Lumpur zrasel iz nepomembne vasi v hrupno velemesto z več kot milijon prebivalci. Danes je to moderno, ekonomsko mesto. Panoramski pogled na mesto odseva cvetoče malezijsko gospodarstvo. K višku se poganjajo vedno nove, visoke, bleščeče poslovne zgradbe. Prav te, v nebo segajoče stolpnice, spominjajo na prizore iz ameriških filmov. Ulice so čiste, s trgovin in poslovnih stavb se svetijo znani napisi velikih multinacionalk. Veliko je nebotičnikov, velikih mošej in lepo urejenih parkov. Mesto je veliko, zato sva si ga ogledala z sky trainom, ki je podoben podzemni železnici, le da se ta proga nahaja nad mestom. Ogledala sva si Petronas Towers, 452 m visoka stolpiča, ki se kot kakšna velikana dvigata nad ostalim mestom. Zdi se kot, da sta stopila skupaj, da varujeta svoje okoliško imetje. Pot naju je vodila mimo tradicionalnih mošej, vse do poslovnega centra mesta. Veličastne barvite stolpnice med katerimi izstopa KL Tower, 421 metrski telekomunikacijski stolp. Odkar so zgradili nebotičnik Taipei 101, Petronas Twin Towers sicer nista več najvišja stavba na svetu, sta pa zagotovo ena izmed najlepših. Še vedno trdno držita rekord najvišjih dvojčkov. 88 nadstropna, raketam podobna stolpa sta zgrajena po navdihu petih stebrov Islama. Bleščeča se dvojčka, od katerih mnogi ne morejo odvrniti oči, sta glavna zanimivost bogate poslovne četrti. Višina stolpa KL “pičlih” 421 metrov se v primerjavi s Petronas Twin Towers morda ne zdi nič posebnega, a ker KL Tower stoji na Ananasovem hribu (Bukit Nanas), se z njega na mesto odpira panoramski pogled, ob katerem obiskovalcem zastaja dih. KL Tower je najvišji telekomunikacijski stolp v Aziji in četrti najvišji na svetu.
Kljub vrtoglavemu razvoju Kuala Lumpur, v labirintu hrupnih ulic skriva veliko šarma. Prav v centru velemesta še vedno ponosno stojijo številne kolonialne zgradbe. Kitajska četrt je ena izmed najbolj barvitih v jugovzhodni Aziji. Kaotična in hrupna, vedno zaznamovana z nepopisno gnečo. A vendar se splača sprehoditi po kitajskih ulicah in si ogledati številne stare kitajske trgovske hiše, nekaj templjev in seveda znamenito, strašno živahno nočno tržnico, ki vsak večer na lov za ugodnimi nakupi privabi množice lokalnih prebivalcev in turistov. Po mestu so raztresene pisane, vedno živahne dnevne in nočne tržnice ter bazarji. Prvi vtis, ki ga obiskovalci dobijo o Kuala Lumpurju, je največkrat za mesta jugovzhodne Azije tako zelo značilen kaos. A vendar se v njem skriva veliko več barvitosti kot v sterilnem Singapuru in v primerjavi s smogom in prometnimi zamaški Bangkoka, je Kuala Lumpur naravnost prijetno mesto.
Po nekaj dneh v mestu sva si spet zaželela narave. Podala sva se v Camerunsko višavje. To višavje je najobsežnejša gorska postaja v državi. Sega vse do višine 1800 metrov nadmorske višine, kar pa predstavlja najboljše pogoje za gojenje čaja. Višavje je v celoti poraščeno z nizkimi grmiči, ki so prava paša za oči. Ugodna klima in lega ter temperatura, ki redkokdaj pade pod 8 stopinj Celzija, ali se dvigne nad 24 stopinj, so idealni pogoji za čajne grmičke. Pokrajina je glavna oskrbovalnica čaja za celotno Malezijo. Tanah Rata je center Cameronskega hribovja. Dnevi, predvsem pa noči, so tam precej hladne, ponoči sva potrebovala celo toplo odejo in termoflis.
Ogled teh čajnih plantaž je nepozaben. Hribovita pokrajina, posejana s čajnimi zeleni grmički do koder seže oko, tvori to gorsko idilo. Le te obirajo delavci iz Bangladeša, ki predstavljajo najcenejšo delovno silo. Delo je zelo naporno, saj so obiralci na nogah od jutra do večera. Za težko delo, dobijo v zameno zastonj prenočišče in hrano, ter majhno plačilo. Za večino delavcev to postane način življenja, veliko si jih tam ustvari družine, kjer živijo celo svoje življenje. Nedaleč stran stoji tovarna za predelavo čajnih listov. Tam obrane liste posušijo, nato jih glede na kvaliteto ločijo in jih fermentirajo. Končni izdelek je pa naravnost izvrsten.
Iz romantičnih čajnih polj sva se podala novim dogodivščinam naproti. Spet je sledila ena krajših ploh in kar nekaj časa sva čakala na prevoz. Sicer ima Malezija kar nekaj čudovite obale in otočkov, vendar zaradi monsunskega deževja, v obalnem delu, se tja nisva odpravila. Zagotovo bom pa nekoč obiskal tudi ta del, te zanimive dežele.

INFO
Uradno ime: MALEZIJA
državna ureditev: ZVEZNA PARLAMENTARNA MONARHIJA
površina: 329.750 KM?
št. prebivalstva: 22.983.000
glavno mesto: KUALA LUMPUR
uradni jezik: MALAJSKI
denarna enota: RINGIT
Prenočišča: Regija ponuja veliko različnih prenočišč. Od tistih najcenejših do tistih prestižnih, najdražjih.
Veliko hotelov oddaja sobo za enega, za enako ceno kot sobo za dva, zatorej je ceneje po Maleziji potovati v paru. Najcenejša prenočišča se najdejo v kitajskih četrtih, cene se začnejo pri 2 evrih za sobo, vendar za ta denar ne pričakujte ničesar več, kot pa osnovno majhno natlačeno sobico s posteljo. Za kaj več, bo potrebno odšteti nekaj evrov več.
Hrana: Raznolikost je v Maleziji začimba življenja. Pozabite na krompir, riž. Riževi nudili vladajo v tej državi. Pri hrani boste imeli največjo izbiro. Zaradi raznolikosti kultur, se tam najde veliko število različnih kuhinj. Veliko je kitajskih restavracij, nekoliko manj indijskih. Najpogostejša hrana: riž, nudili, piščanec, ribe, začinjene juhe, fižol … Svinjina je za muslimane prepovedana, zato pa se najde v kitajskih četrtih. Najdražji je alkohol, saj ima država kar 60% trošarino na alkohol. Tudi pivo, ki si ga popotnik rad privošči v teh vročih krajih ob večerih, je dokaj drago. Od 2 evra naprej.
Prevozi: Mestni prevoz v Kuala Lumpurju se spreminja iz počasnega in prenatrpanega v hitrega, udobnega in ne zakompliciranega. Država zelo veliko denarja investira za posodabljanje prometnih povezav in infrastrukturo, vključno z nadomestnimi sky traini, ki so najboljša izbira prevoza v mestu. Na poti iz kraja v kraj so na voljo vlaki in avtobusi, avtobusi so pogostejši, njih uporablja večina popotnikov in so zelo udobni.
Varnost: Kriminala je izredno malo. Malezija velja za zelo varno državo. V glavnem mestu se najde nekaj potegavščin z igrami s kartami, nasilja ne poznajo, zelo malo je tudi kraj. Država ima dokaj stroge zakone, predvsem se je potrebno izogibati drogam. Naraščajoč problem so prevare kreditnih kartic, zato le te treba uporabljati previdno. Nikoli pa seveda ne bo odveč imeti eno oko na svoje vrednejše stvari in dokumente.
Viza: ni potrebna
Vredno ogleda: Kuala Lumpur, Camerunsko višavje, obala in otočki: Pulau Pankor, Tioman, nacionalni parki, raznolik živalski svet…

Darin Geržina

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.