Strasbourg v živo

Kozmopolitansko mesto ob reki Ren s sedežem evropskega parlamenta

Zakaj Strasbourg? Odločitev za bližnje spoznavanje Strasbourga je padla zato, ker je bil Strasbourg od nekdaj ena izmed glavnih trgovskih poti Evrope. Bogastvo, ki ga je prinašala trgovina, je krojilo tako izgled mesta, kot tudi njegovo politično usodo. Pa tudi zato, ker ima eno najlepših katedral na svetu. Da ne pozabim na palačo Sveta Evrope, Evropskega parlamenta, Sodišča za človekove pravice in krasno gurmansko kuhinjo.

Po prihodu v Strasbourg sva takoj ugotovila, da le ta ni samo pomembno središče nove Evrope, ampak čudovito srednjeveško mesto z živahnim starim mestom tudi v zimskem času. Takoj so naju presenetile raznovrstne barve hiš, ozke ulice z velikimi trgi, stojnice s starimi knjigami in slikami. Ampak starodavni pridih velikokrat zmotijo vesoljsko moderni tramvaji. Na najhitrejši možen način sva poskušala najti najino rezervirano sobo v centru mesta. Težava je bila samo v tem, da je staro mesto prepredeno s tisočerimi majhnimi uličicami. Po hitri namestitvi sva se takoj odpravila na potep po mestu.
Strasbourška la Cathédrale
Najini koraki so se zelo hitro bližali 142 metrov visoki katedrali, ki zelo spominja na Pariško Notre Dame. Gotska katedrala je bila zgrajena postopoma. Iz stoletja v stoletje. Gradnja se je pričela leta 1277, končana je bila leta 1439. Notranjost katedrale je na prvi pogled opremljena zelo malenkostno. Vzdušje je bilo kar malo srhljivo, ker je prosojna svetloba do nas prišla samo preko pisanih oken. Vsi kipi in različne skulpture so narejeni iz kamna. Vsaka malenkost je podrobno izklesana. Kljub temu “bogastvu” pa vseeno čutiš pridih minimalistike. Največje presenečenje pa je bila vsekakor astronomska ura v katedrali. Ura kaže seveda natančen čas po soncu in datum, prikazuje pa tudi čas v zvezdah. Za neskončno let naprej. Ko sva se po ogledu odpravila skoraj na vrh katedrale in si ogledovala celotno mesto z Alzaško pokrajino, sva oba obnemela. Okoli starega jedra mesta se na vsakem koncu bohoti moderna steklena stavba. Odboj sonca na steklenih zgradbah obda skoraj celo mesto z rumenim sončnim prstanom. Glede na to, kakšen razgled se nama je ponujal, sva se zelo hitro odločila, kaj vse si morava v prihodnjih dneh še ogledati.

Staro jedro
Stari del mesta je kljub veliko ljudem dokaj umirjen. Ponuja tisoč in eno restavracijo in pub. Nešteto butikov z najnovejšo modo, ki so prva paša za oči. Motijo samo gigantske cene. V zunanjih trgovinskih ogledalih si brezdomec brije brado in si med tem mrmra neko pesem. Presenečeno ga pogledam, pa mi le prijazno vzdigne roko in se nasmeji. Z Martinom hodiva naprej po mestu in skleneva, da bi bilo zanimivo, če se kar zgubiva v mestu. A brezdomec mi ni in ni šel iz glave. Na poti srečava veliko mladih z alkoholom v rokah. Veliko brezdomcev. Eni beračijo, drugi ne, tretji so izredno bolni, četrti so iz bivše Yuge. Večina teh “izgubljenih” otrok je brez prihodnosti, brez volje. Mladi v šolo ne hodijo. Zbirajo se v komunah, imajo tam prijatelje in kolege, beračijo za hrano, obleke, pijačo in mamila. Strasbourg s sedeži Evropske unije in sodiščem za človekove pravice njim ne pomaga. Res drži pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa. Boleče je videti na desetih metrih blišč, bogastvo, lepoto starega mesta, bogato turistično ponudbo in resnično življenje domačinov. Zanimivo je tudi dejstvo, da ima skoraj vsak drugi prebivalec Strasbourga psa. Ti so povečini na vrvicah, lepo vzgojeni in prijazni. Vendar pa lastniki ne pobirajo pasjih iztrebkov. Nikjer! Torej je izjemno pomembno, da si na ulicah pazljiv in ne zagaziš v d…

Restavracija ali kebab
Z Martinom sva se odločila, da poizkusiva francosko gurmansko kuhinjo. Oba lačna kot volka sva iskala restavracijo, v kateri imajo polže za Martina in Tuluško gos, ki jo pitajo posebno na jetra zame. Po 45 minutah sva končno našla restavracijo, kjer ponujajo oboje. Nad hrano nimava nobenih pripomb, nad osebjem strežbe pa sva bila zelo razočarana. V primeru, da prideš v restavracijo v kavbojkah in puloverju, si mlajši, ni važno, od kod si, nekako niso prijazni s tabo. Včasih pozabijo na naročeno sladico. Ali pa ti namesto naročenega kapučina prinesejo kavo s smetano in se ob tvoji pritožbi izgovarjajo, da ne morejo zamenjati kave, ker bodo imeli minus. Z napitnino v višini 3 EUR niso zadovoljni. Pa da ne boste mislili, da govorim o kakšni fancy nancy restavraciji! Groza.
Odločitev je padla takoj. Jemo samo še pri Turkih in v McDonaldsu. Pri Turkih na falafelu in kebabu pa je zgodba čisto drugačna. Cene so izjemno prijaznejše, postrežba čudovita, izveš veliko informacij. Turki govorijo vsaj dva svetovna jezika, nemško in angleško. Vprašajo, od kod si, kje prebivaš, odgovarjajo na tvoja vprašanja. Z napitnino 1 EUR pa so izredno zadovoljni.

Muzeji
V Strasbourgu je kar nekaj muzejev vrednih ogleda. Vsekakor pa je pomembno počakati na uro vodenja, kjer vodiči po muzejih razložijo stvari podrobno in na zanimiv način. Vodenje je ponavadi brezplačno. Zaradi zadnjih terorističnih napadov po svetu so nas pred pričetkom ogleda v muzejih natančno preiskali, prav tako naše kamere in fotoaparate.

Mladi, stari in nočno življenje
Nočno življenje se dogaja tako rekoč na vsakem koraku. Velja nenapisano pravilo: Kjer so mladi, tam so stari. Izbiraš lahko med različnimi diskotekami, pubi, koktejl hawaian pubi, karaoke bari, Hard rock cafeji … Moram pohvaliti zelo okusne koktejle. Zanimivo je, da jih lahko piješ in piješ in piješ in ne čutiš veliko alkohola. Ampak ko moraš iti na wc, zna biti pot do tja zelo zahtevna in zapletena. Velikokrat imajo določeno alkoholno pijačo do 21. ure cenejšo. Za vstop v diskoteko je potrebno plačati vstopnino, ki je ponavadi 5 EUR. Povsod po barih, pubih so vedno flayeji za partije.

Evropske zadeve
Domačini so zelo ponosni na sedeže Evropske unije v Strasbourgu. Za njih je to totalen patriotizem. Po drugi svetovni vojni je bil Strasbourg izbran za sedež palače Evropske unije in tako postal tudi simbol evropske unije. Članice v njem so vse demokratske države starega kontinenta. Vseh članic je 46. Čeprav samo čez most, pa vendar nekaj čisto drugega je Evropski parlament. Članic je 25. Predstavniki evropskega parlamenta se enkrat mesečno sestanejo v novi stekleni parlamentarni hiši. Njegovi poslanci zastopajo svoje volivce, njihove interese in interese nekaterih evropskih političnih strank ter izražajo voljo Evropejcev v Uniji in v svetu. Vloge in pooblastila evropskega parlamenta so podobne tistim, ki jih imajo državni parlamenti v državah članicah. Midva pa sva kot prava mlada turista tekla po zelenici pred temi gigantskimi stavbami, se lovila, smejala. Vse dokler nisva spravila ob živce dveh varnostnikov, ki sta naju prišla umiriti. Ampak se nista hotela loviti z nama.

Maja Kranjc

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.