Študent v Gambiji: Pričakovanja

Zadnja skupinska fotografija prostovoljcev

Kako je bilo v resnici v Gambiji? Je šlo vse po pričakovanjih? Smo dobili pravo sliko Afrike? Mislim, da se nebi zlagala, če bi rekla, da je bila to najboljša izkušnja v mojem življenju. Ne samo, da smo prostovoljci počitnice preživeli na drugačen način, smo se tudi veliko naučili, veliko videli in se ob vsem tem tudi zabavali.

Po pričakovanjih: drugačno življenje in prijazni ljudje

Že ko sem se decembra 2018 prijavila za prostovoljno delo v Gambiji, sem vedela, da je življenje tam čisto drugačno. In res je. Ljudje v materialnem smislu nimajo veliko, vendar imajo vsi družino, ki jim je v veliko podporo in v pomoč. Dobri družinski odnosi in prijatelji jim pomenijo največ.

Poleg drugačnega življenja, sem pričakovala tudi prijaznost ljudi. Ta je presegla pričakovanja. Mogoče zato, ker smo bili še vseeno »turisti« v njihovi državi in seveda beli. Ko se odločiš za obisk take države, kot je Gambija, moraš vedeti, da težko prideš do trgovine, oddaljene 100 metrov stran, ne da bi te ustavilo vsaj 10 ljudi, te spraševalo, kako si in ti izrekali dobrodošlico.

Ples na plaži
Foto: Kaja Horvat

Seveda pa ni vse tako lepo, domačini znajo biti tudi zelo vsiljivi. Veliko jih predlaga poroko in izsiljuje denar. Podobno srečanje sva doživeli s sodelavko Marijo, ko nama je nekdo na cesti začel razlagati, da se je ravno poročil in da se spodobi, da mu dava denar. Ker nisva hoteli, naju je zmerjal z besedo »toubab« (belec) in rekel, da v Gambiji nisva dobrodošli.

Nad pričakovanji: hrana

Celo poletje sem jedla sladkarije in junk food brez zadržkov in tudi brez kakršnekoli telovadbe, saj sem si govorila, da grem za en mesec v Afriko in bom shujšala. Bilo je ravno obratno in lahko si mislim samo: »Oh te naši stereotipi«. Hrana je bila pekoča in mastna, sladice pa so bile čisto presladke, ampak je bilo vse skupaj vseeno zelo okusno. Najbolj znana afriška jed je domoda. Domoda je omaka iz arašidovega masla, s piščancem, ki se je zraven riža. Zelo znan pa je tudi jollof riž, ki vsebuje paradižnik, čebulo in veliko začimb. Okusno kajne? 😉

Prostovoljke, ki jejo jollof riž

Pod pričakovanji: revščina

V mojem prejšnjem članku si lahko prebereš o obisku doma punce iz šole. V Gambiji je revščine ogromno. Jaz osebno sem se velikokrat obrnila stran in pretvarjala, da kakšnih stvari nisem videla, saj mi je bilo grozno gledati, v kakšnih razmerah živijo nekateri ljudje.

Umazana ulica
Foto: Kaja Horvat

Pod pričakovanji: bolnica

V bolnici se dogajajo stvari, za katere bi lahko rekli, da so v Sloveniji kaznovane. Kirurgi ne razčistijo svojih orodij, naenkrat poteka več operacij v isti sobi, kri odvzamejo brez sterilizacije in še bi lahko naštevala. Gambijcem se to zdi normalno, zato, ker je zanje človeško življenje drugače doumljivo kot za nas.

Gambijska nasmejana gospa
Foto: Kaja Horvat

Vse to so bile izkušnje, ki so zaznamovale naš izlet v Gambiji. Kdaj nam je bilo težko, vendar nihče od nas ne bi spremenil nič. Če imaš priložnost in željo, da vidiš nekaj takega, bi ti zelo priporočila, da se čimprej prijaviš, saj te izkušnje ne boš pozabil nikoli.

Jaz pa lahko samo še dodam: Hvala Gambija za vse in upam, da se bom lahko kmalu vrnila.

Junior novinar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.