Sponzorirano

RyanAir ne bo več poceni: Letov za 10 € je konec?

ryanair, boeing, bgy
Foto: tpicture iz Pixabay
Sponzorirano

V mesecu juliju nas je prestrašila ali morda bolj iritirala dolgotrajna stavka delavcev podjetja RyanAir. Začela se je v Španiji in se nato nadaljevala v obliki walkoutov po celi Evropi. Nekateri delavski sindikati napovedujejo nadaljevanje stavke vse do začetka naslednjega koledarskega leta. Mnogi leti so imeli zamudo ali celo bili odpovedani. Na letališčih so se vile dolge čakalne vrste za check-in prtljage in ljudje so z velikimi skrbmi nestrpno čakali na gatih. Marsikdo izmed nas je v frustraciji preklinjal čez to megalomansko podjetje in zahteval nazaj naše 30-nekaj-evrov vredne karte, medtem ko se nismo resnično ukvarjali z razlogom, ki stoji za to veliko organizirano poslovno sabotažo kralja letalskih budget ponudb.

Množične stavke RyanAira

Foto: ArminEP iz Pixabay

Delavci so z bojkotiranjem letov in počasnim delom na šalterjih izražali svoje nestrinjanje z danimi delovnimi pogoji. Med covid krizo je letalsko podjetje kot tudi letališče odpustilo veliko delavcev. Trenutne zaposlene je sedaj ob porastu števila komercialnih letov ob začetku poletne turistične sezone po eni strani doletela prevelika količina dela in zadolžitev, po drugi strani pa za to prejemajo enake ali še manjše plače kot pred pandemijo. Zaradi pomanjkanja delovne sile so primorani delati daljše izmene.

Letalska podjetja krivijo letališča

Konflikt se je ustvaril tudi med letalskimi podjetji ter letališči. Izvršni direktor RyanAira Michael O’Leary trdi, da se je podjetje pripravilo bolje kot druge nizkocenovne letalske združbe. Že za časa korone so namreč začeli z usposabljanjem novega kabinskega osebja in izobraževanjem pilotov. Pohvalil se je tudi z nižjim odstotkom odpovedanih letov (0,3 %) v prvi polovici leta 2022 v primerjavi z British Airways (3,5 %) in Easyjet (2,8 %). Ravno zato je s prstom pokazal na letališča in jih okrivil za slabo pripravljenost na mase ljudi, ki so se ponovno začeli posluževati letenja kot primarnega potovalnega transporta. Kljub temu, da so poznali urnike letov in usposabljanje letaliških uslužbencev traja manj časa in je manj zahtevno, na vrnitev v staro normalnost preprosto niso bili pripravljeni iz malomarnosti ali lenobe.

Foto: DirkDanielMann iz Pixabay

V Veliki Britaniji nekateri izpostavljajo, da je proces zaposlovanja otežen tudi zaradi Brexita, saj je prekinjen prost pretok delovne sile. Obtožujejo vlado, da je čas, da prizna svojo napako in predstavi učinkovite spremembe. Gospod O’Leary je izjavil, da je »bil trg dela fundamentalno zlomljen in da je čas da VB razmisli o preklicu nekaterih neumnosti Brexita«.

Dvig cen letov

Poleg zamud in odpovedi pa se bomo morali sprijazniti še z eno nevšečnostjo: dvigom cen letov. Slednje je bilo najbrž neizogibno zaradi vojne, ki je močno vplivala na evropsko ekonomijo in pahnila mnoge države v inflacijo. Med drugim so poletele v nebo tudi cene letalskega goriva.

O’Leary je izjavil, da se bo v sledečih petih letih strošek transporta posameznika dvignil iz 40€ na 50€. Kljub temu ne verjame, da se bodo ljudje odpovedali letenju. Namesto tega se bodo le bolj selektivno odločali, kako zapraviti svoj denar ali katero destinacijo izbrati. Seveda pa bodo v prvi vrsti še bolj goreče iskali najnižje ponudbe. S tem se bodo morali popolnoma posloviti od stare voznine, ki je lahko znašala pičlih 99 centov ali morda 10€. Poceni letov preprosto ne bomo več kupovali naslednjih nekaj let.

Foto: JoshuaWoroniecki iz Pixabay

Okoljski pritiski

Se bomo, če bodo letala postala predraga, obrnili na druge vrste transporta? Z okoljskega vidika gledano letalska industrija doživlja velik pritisk zaradi svojega ogljičnega odtisa. Komercialni leti trenutno predstavljajo približno 2,4 % emisij ogljikovega dioksida, zato jih mnogi sektorji zavračajo in ljudem promovirajo potovanje z vlaki ali avtobusi. Ravno to je ironično, saj vodni in cestni promet proizvajata več emisij CO2 kot letalska industrija. RyanAir vlaga v letala z boljšim izkoristkom goriva, a kljub temu bi se količina emisij znatno bolj zmanjšala, če bi se cestna vozila premaknila iz fosilnih goriv na elektriko.

Le vprašanje časa in prihajajočih dogodkov je, ali bomo še potovali oziroma kam. Ter najpomembnejše; za kakšno ceno in s čim?

Junior novinar


NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version