Jeseni gozdovi spremenijo barve in nam kljub pogosto oblačnemu vremenu pričarajo barvite dni. Seveda pa nam nasmeške na obraze pričarajo tudi vsi jesenski plodovi, kot so npr. gobe in kostanj. Uživati ob dobri družbi in sladkem, ravno prav zapečenem kostanju je izvrstna jesenska aktivnost. Seveda lahko kostanj kupimo v trgovini, a ima svoj čar tudi nabiranje kostanja. Lahko gre za solo ali skupinsko aktivnost, ki poleg vsega poskrbi tudi za aktivno preživljanje časa v naravi.
Kdaj in kje pa lahko nabiramo te okusne jesenske plodove?
Kostanj lahko ponekod začnemo nabirati že septembra, vrhunec sezone doseže oktobra, ponekod pa lahko padle plodove najdemo tudi novembra. Ko plodovi dozorijo skupaj z ježicami, ki se začnejo odpirati, padejo na tla, od koder jih nato lahko pobiramo. Zrel kostanj je popolnoma rjav, čvrst in sijoč. Res sladek kostanj sicer najdemo šele takrat, ko temperature ponoči padejo pod ničlo.
Pravi oziroma domači kostanj raste praktično po celotni Sloveniji, le na Koroškem ga ne bomo našli. Drevesa kostanja rastejo nekje do 800 metrov nadmorske višine, v višino pa zrastejo nekje do 35 metrov. Zdravo in odraslo drevo obrodi nekje od 100 do 200 kilogramov plodov na leto. Velja omeniti tudi, da imajo drevesa raje toploto kot mraz, zato bolje uspevajo na sončnih predelih gozdov.
Gozdovi oziroma lokacije, kjer je priporočljivo nabirati kostanj, so Orle, Janče, Katarina nad Ljubljano, Rašica, Rožnik, Sveti Urh, južna pobočja Nanosa in še mnogi drugi.
Kot za druge gozdne plodove velja, da lahko na dan naberemo le dva kilograma kostanja na osebo. Nabiranje je dovoljeno v večini gozdov, razen v zasebnih nasadih, ki so posebej označeni.
Novinar