V mladinskem filmu Čao Bela (2024), ki razkriva svež in iskren vpogled v najstniška leta, polna ljubezni, razočaranj in iskanja samega sebe, se v glavni vlogi premierno predstavi Alisa Milićević. Mlada igralka, ki jo je filmski svet že dolgo navduševal, je vlogo Bele sprejela z velikim veseljem in radovednostjo. Z nami je spregovorila o tem, kako je doživljala snemanje, kako se je pripravljala na vlogo in kakšno sporočilo film prinaša gledalcem.
Čao Bela je tvoj prvi večji filmski projekt – kako si doživljala vstop v svet filma?
Nad vstopom v svet filma sem bila zelo navdušena, saj me je to vedno zanimalo in komaj sem čakala, da izvem, kako stvari delujejo v zakulisju.
Si že od nekdaj želela postati igralka? Kaj te poleg tega še navdihuje, kateri so tvoji interesi?
Ja, igralka želim postati, odkar sem izvedela, da stvari na televiziji niso resnične. Zelo uživam tudi med nastopanjem v gledališču, pri igranju klavirja in bobnov. Rada se ukvarjam tudi s športom.
Kakšni so tvoji vtisi s snemanja? Kako si se ujela s soigralci in ekipo? Imaš morda kakšno anekdoto, ki ti je ostala posebej v spominu?
Snemanje je bilo res kulsko in zagotovo ena najboljših izkušenj mojega življenja. Ekipa je bila res zelo prijazna, vsi so me spodbujali in podpirali med snemanjem in vedno smo se skupaj smejali. S soigralci pa sploh. Najboljši snemalni dnevi so bili tisti, ko smo bili vsi na setu. Ves čas smo uživali in se smejali nekajkrat celo preveč in smo zato imeli težave z resnostjo med snemanjem.
Kako si se pripravljala na vlogo Bele?
Za vlogo sem se začela pripravljati pol leta pred snemanjem. To pomeni učenje scenarija na pamet, kar mi je bilo presenetljivo lahko, in vaje z režiserjem. Vaje sem imela večkrat tedensko, kjer smo šli čez vse prizore in postavili, kako bo to izgledalo na snemanju in kaj v prizoru počnemo razen, da govorimo. To mi je tudi omogočilo, da Belo dobro spoznam in se naučim obnašati kot ona, tudi če pride do sprememb v scenariju.
Kako si doživljala lik Bele? Je v čem podobna »Alisi«?
Z Belo sva si najbolj podobni glede najinih interesov, saj tudi sama treniram tekvondo in igram klavir. Glede karakterja se pa kar razlikujeva. Zdi se mi, da ne bi bili prijateljici, Bela je zame preveč negativna.
Bela v filmu doživlja velike spremembe: od ljubezni, razočaranj. V vsej tej kaotičnosti pa se zdi, da najde smisel. Kaj bi ji svetovala v tej situaciji?
Če ti v kaotičnih situacijah uspe najti nekaj smiselnega, se tega drži in ne pusti, da te ostale stvari odvrnejo od tega dobrega in smiselnega.
Film ima močno glasbeno noto. Kakšen je tvoj odnos do glasbe?
Res imam rada glasbo. Rada jo poslušam in rada jo izvajam. Sem tudi v šolskem bendu, kjer igram bobne. Drugače sem končala glasbeno šolo klavirja in sama se učim igrati kitaro.
Kako si doživela premiero filma? Kakšen je bil občutek videti se na velikem platnu?
Videti samo sebe na velikem platnu je bilo sprva zelo čudno, ampak sem se hitro privadila na to, da to v resnici nisem jaz, ampak Bela. Premiera je bila super in vsi so bili zelo navdušeni.
Film se dotika številnih perečih tem odraščanja. Kakšno sporočilo bi po tvojem moral film prenesti mladim in pa tudi malo starejšim gledalcem?
Najbolj pomembno je, da se tisti, ki imajo svoje, podobne težave in gledajo film, zavedajo, da niso sami. Imeti težave v najstniških letih je povsem normalno, upam, da film pokaže, da se redko česa ne da rešiti.
Imaš že kakšne nove projekte na vidiku? Kje te bomo lahko videli v prihodnosti?
Trenutno v šoli delamo gledališko predstavo, kasneje se pa verjetno pojavim v kakšnem kratkem filmu.
Novinar
