Slovenska podzemna scena je dobila nove igralke, Tres Madres.
Kato, Petro in Anjo smo lahko slišali na premiernem nastopu v Jalli Jalli na Metelkovi. Igrajo stoner rock s pridihi grunga in hardcora, glasba jim je sprostitev od vsakodnevnih frustracij, spremljali pa jih bomo lahko tudi na Klubskem maratonu Radia Študent. V njihovem »bunkerju« smo poklepetali o glasbi, načrtih, priložnostih za nastopanje in še čem.
Kako je nastal Tres Madres?
Kata: Jaz sem sprožila zadevo, ker sem pogrešala distorzijo in rock’n’roll. Junija, slabo leto nazaj. Hitro sva se našli s Petro na jam session-u v Jalli. Ona je hotela igrat kitaro, jaz pa sem jo videla bobnat in sem ji težila, naj pride bobnat. Ampak je prinesla kitaro. Potem sva našli še Anjo iz sosednjega prostora.
Kako ste se odločile za ime?
Petra: Smo se zafrkavale in prišle na neke zgodbice iz potovanja po Ameriki. Američani so mislili, da govorimo špansko in so nas tako klicali, tres madres. Zdaj pa raje interpretiramo da smo matere muziki.
Kako nastajajo pesmi?
Kata: Komade večinoma jaz in Petra napiševa. Anja še kaj doda. Enega se je spomnila v sanjah, nama ga odpela in potem smo ga razvile. Prinesemo na vaje in pilimo, Anja ima vedno dobre fore. Besedila pišem jaz, večinoma v angleščini, imamo sicer enega ali dva slovenska, ampak ideje za besedila bolj v angleščini prihajajo.
Anja: Bomo še videle kako se bomo razvile. Konec koncev smo na začetku in tudi lažje srkaš iz angleščine ker je tudi ta zvrst ful angleška, ameriška. Ko bomo malo bolj zrasle pa poskusimo še kaj drugega. Mogoče celo v španščini. (smeh)
Kata: Časa mamo dovolj.
O čem pojete? Stoner rock in metal sta slavna po svojih psihedeličnih vsebinah.
Kata: V resnici ni nobenih drog noter. Kar se tiče toksičnih zadev opevamo ali bolje rečeno kritiziramo le toksične osebnosti in odnose. So pa to pesmi o uporu in trdoživost, odpornosti na težavne situacije in osebnosti. Tudi če si zjeban, rineš naprej in se boriš.
Spremljali vas bomo lahko na Klubskem maratonu Radia Študent. Povejte kaj o tem.
Anja: Prijavile smo se na razpis, tako da smo poslale posnetke narejene kar s telefonom. In so nas izbrali. Septembra in oktobra poteka turneja po slovenskih klubih, ki se zaključi novembra v Menzi pri koritu. Čez poletje bomo imeli pa vsi izbrani bendi studijske koncerte na Radiu Študent. Naredi se tudi kompilacija muzike vse maratoncev.
Kakšen imate pogled na slovensko glasbeno sceno? Kje v njej najdete sebe? Bi koga izpostavile?
Kata: V mainstream si osebno ne želim. Underground scena v Sloveniji se mi pa zdi kar bogata. Ful je bendov. Mladi, novi in tudi starejši se spet sestavljajo.
Anja: Jaz nas tudi ne vidim v mainstreamu s tem bendom. Kar se pa scene tiče, bi pa izpostavila Spaceship Earth pa Red into blue, one so kar sveže upanje, ful dobre.
Petra: Red into blue imajo res velik potencial pa vokalno so super. Meni so všeč tudi mlajši hardcore punk bendi. Bi izpostavila Menmendas in Requeson.
Tako kot ve, je Red into blue prav tako ženski bend …
Kata: Ja, skrajni čas je, da se pojavi malo več all female bendov. Samo super.
Anja: Pri Red into blue mi je super, da dodajajo malo progresivnega pridiha na sceno. Sploh kar se tiče naših all girl bandov, ki jih ni tako veliko, pa se mogoče še vedno večinoma držijo panka in metala.
Kdo so vaši vzorniki?
Anja: Mami pa Kata.
Kata: Tina Turner.
Petra: Pa seveda Kyuss, Queens of the Stone age.
Kata: Jaaa, John Garcia, še posebej pri Unidi. Pa jaz sem še iz Grunga, tako da tudi Soundgarden, Alice in Chains, brez Nirvane.
Anja: Meni je pa ravno Nirvana.
Petra: Meni so Electric Wizard, Monolord, Black Tusk, Unsane. Sem pa tudi velik fen elektronike predvsem hypnotic techna.
Kata: Eno je kar poslušaš, ti je všeč, si odrasel s tem. Drugo pa, a se to res pozna v tvoji glasbi? Za svojo muziko dostikrat ne bi morala reči: aha to je pa od tam to pa od tam.
Kako uravnovesite glasbo in ostalo življenje?
Kata: Itak delamo to, ker nam je všeč. Zato tudi nameniš kolikor lahko časa in denarja konec koncev.
Petra: Muzika, šiht, muzika. Izkoristit prosti čas za kreativo in s tem miselno preklopit iz norega tempa je največ.
Kata: Ja, je pač relaksacija, kreativnost, ki osvobaja.
Anja: Vse frustracije daš ven. Še z besedili gre ful dobro. Pa še če res hočeš bit dober, moraš tudi na tem področju pokazat disciplino in je spet izpopolnjevanje samega sebe. Vsem priporočam glasbo.
Kakšne imate načrte za naprej?
Anja: *pogleda na uro* Jaz grem zdaj na Šmarko.
Kata: Moj plan je, da danes ne prižgem cigareta.
Petra: Zdaj pa resno. 15.5. koncert v Channel Zero. Nedavno smo tudi posnemali par demotov.
Kata: V naslednjih tednih pride ven. Na YouTube pa Bandcamp.
Anja: Na Spotify pa zaenkrat ne.
Petra: Spotify ima najslabše razmere za ustvarjalce, jih najmanj podpira. Bandcamp je veliko boljši glede tega.
Kako se dogovarjate za koncerte? Slišim da je to kar težava za mnogo bendov. Znajo igrati, pa nimajo kje nastopati.
Petra: V Jalla Jalli je prvi koncert organizirala naša prijateljica in znanka Tina iz benda Croon. Za naprej bomo videli.
Anja: Channel Zero nam je pa Kata uredila, ker pozna Sanija. In smo predskupina Apteri, še enemu ženskemu bendu iz Nemčije.
Anja: Načeloma pa moraš ujeti nek val, trend v glasbi in te mogoče začnejo sami vabit. V nasprotnem primeru pa zelo težko nastopaš brez vez in poznanstev. Sicer si lahko sam organiziraš in plačuješ za lastne koncerte, če ti je do tega… Potem so pa natečaji za bende pa se tam poskusiš prebit. Tudi preko turneje klubskega maratona Radia Študent se imaš možnost pokazat, spoznat place po Sloveniji in tamkajšnjo sceno. Potem so tu še jam sessioni. Mreženje pač.
Kako se oglašujete?
Petra: Koncerti. Facebook, Instagram, za objavo kdaj imamo kak koncert.
Kata: Če bo ljudem všeč bodo povabili še frende, če pa ne pa ne.
Anja: Ja, smo v taki sceni, underground in se držimo bolj osebnega stika, ne pa vabimo v Stožice.
Kata: Raje bi da je 20 ljudi, ki jim je všeč kot pa 50, ki so »po nesreči« prišli.
Anja: Super je, če se na vsakem koncertu najde vsaj en poslušalec, ki po špilu bendu na socialnih omrežjih stisne follow in pride še kdaj poslušat.
Petra: Mislim da je ključno, da uživaš ob tem, kar igraš in ko igraš. Če ob tem uživa tudi publika, pa toliko bolje.
Kata: Če nekdo uživa ob moji muziki, pomeni da nisem nora. (smeh)
Anja: Ja, to je eden izmed smislov glasbe, da lahko deliš svoj izdelek, predstaviš ljudem košček sebe. Tu je sicer vprašanje, koliko je unikaten ob vsej poplavi glasbe, ampak še vedno si pa samo ti ti, skupek svojih izkušenj do tistega trenutka, in to daš ven.
Bi podelile še zaključno misel?
Petra: Čimveč kreativnega duha in idej.
Kata: Špilat pa pisat.
Anja: Balance is key
Novinar
