Kandidatka za predsednico države Sabina Senčar: »Moje prioritete so povezane s prihodnostjo ljudi«

Sabina Senčar portret
Sabina Senčar

Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. oktobra. Ker je pomembno, da se tudi mladi odpravijo na volišča in soodločajo o svoji prihodnosti, smo zate vseh sedem predsedniških kandidatov in kandidatk povprašali o temah, ki zadevajo predvsem mlade.

Kandidatka za predsednico države Sabina Senčar je po izobrazbi doktor medicine. Sprva je delala v ambulanti splošne medicine in na urgenci Zdravstvenega doma Domžale, potem pa se je specializirala iz ginekologije in porodništva. Zaposlila se je na Ginekološki kliniki Ljubljana, in sicer na kliničnem oddelku za porodništvo. V iskanju še nečesa več v medicini je s kolegico zavila na samostojno pot. Sta med prvimi strokovnjakinjami na področju uporabe laserja v ginekologiji na svetu. Je mama in žena ter po svojih besedah ljubiteljska filozofinja.

Kandidatko za predsednico države Sabino Senčar smo povprašali, kaj meni o skrbi za okolje, duševnih stiskah mladih in stanovanjski problematiki. Kako se bo približala mladim in česa se spominja iz svojih študentskih let?

Sabina Senčar portret v notranjem prostoru
Sabina Senčar

Začnimo s po eni strani najlažjim, po drugi pa najtežjim vprašanjem – zakaj kandidirate?

Ljudje postajajo vse bolj skeptični do vloge in funkcije predsednika države. Prizadevala si bom povečati moč vloge, ki mi bo zaupana. Verjetno veliko več kot besede, mnenja, moralne drže pri predsedniški funkciji ne poznamo, a ni res, da predsednik nima nikakršne druge funkcije. Predsednik predlaga in komunicira direktno z institucijo Varuha človekovih pravic, Protikorupcijsko komisijo, Računskim sodiščem, Informacijskim pooblaščencem, vpliv ima na izbiro članov Sodnega sveta, sodeluje pri izbiri ustavnih sodnikov in jih predlaga, nenazadnje pa podpiše in razglasi zakone, ki jih sprejme Državni zbor RS. Lahko ga gledamo tudi kot nujno varovalko, ki brani ustavni red v Sloveniji. V nevihti, ko je ozračje naelektreno je dobro imeti varovalke, ki branijo dom.

Beseda je sicer tudi orodje. Ko nekaj izrečemo, že opravimo dejanje, iz ust predsednika pa so besede še toliko močnejše.

Če pogledate zadnjih nekaj let predsednikovanja Boruta Pahorja, kaj bi vi naredili bolje?

Menim, da je bil predsednik odlična javna figura, ko smo živeli v času udobja, družbenega miru. Zelo me je razočaral in je popolnoma odpovedal po nastopu covidne krize. Ni naslavljal zaskrbljenih državljanov – tako tistih, ki so bili prestrašeni zaradi nove bolezni, kot tudi ne tistih, ki so bili jezni in prestrašeni zaradi kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. To bi sama zagotovo naredila drugače oziroma bolje.

Predsednik republike zastopa vse, tudi mlade, ki berejo ta intervju. Kaj menite glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike, ki povzroča stisko predvsem mladim in s tem zakasnjuje njihovo osamosvojitev? Kako bi se tega lotili?

Stanovanja niso najboljša naložba, če plačuješ polno vzdrževanje in plačuješ vse predpisane davke. Trg je sposoben sam uravnati ponudbo in povpraševanje na trgu nepremičnin. V zadnjih dveh letih se je rodila covid elita, ki je zaradi inflacije investicijsko vlagala denar v trg nepremičnin. Trg nepremičnin se je popolnoma porušil, cene so poletele v nebo. Mlada družina lahko samo še sanja, da bo rešila prvi stanovanjski problem. Če je šlo v resnici za covid dobičkarje, potem se bo brez covida hitro pokazalo, da so prazne nepremičnine breme. Režija za prazna stanovanja bo v energetski krizi hitro poravnala nesorazmerja. Sicer pa predsednik nima nikakršnega vzvoda za poseganje v stanovanjsko politiko države. To je zgolj moje osebno mnenje. Lahko kupiš tri stanovanja, a njihovo vzdrževanje je popolna izguba v času, ki sledi.

Bi podprli, da bi se del proračuna namenil za izgradnjo novih študentskih domov, s čimer bi tudi nekoliko razbremenili nepremičninski trg?

Izgradnjo študentskih domov bi podprla, kot tudi izgradnjo neprofitnih stanovanj za mlade družine.

Bivanjske skrbi velikokrat spremljajo zaposlitvene. Mladi se soočajo z zahtevnim trgom dela, veliko jih dela prekarno, zaradi česar so v negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve, usposobljen kader beži v tujino itd. Kako bi lahko država pripomogla k boljšim delovnim razmeram in s tem hitrejšo osamosvojitvijo mladih?

Če želimo preprečiti prekarno delo, se bomo nujno morali lotiti težave pri njenem izvoru. Kaj sili delodajalce v obliko dela, ki je za zaposlene neugoden? Trg dela je premalo prožen. Potrebna bo sprememba zakona o delovnih razmerjih, zakona o dohodnini. Potrebno je spoštovati obe strani in jima prisluhniti ter nato ustvariti pogoje, kjer prekarno delo ne bo več rešilna bilka za tog trd dela.

Sabina Senčar pozira na kolesu
Sabina Senčar

Mlade skrbi, v kakšnem svetu bodo odraščali. Je skrb za okolje in prihodnost Zemlje med vašimi prioritetami?

Moje prioritete so povezane s prihodnostjo ljudi. Težave moramo reševati po nujnosti. Za prihodnost zemlje bomo skrbeli svobodni, siti, zdravi, varni, solidarni, ustvarjalni, delavni in skrbni ljudje.

Raziskave med mladimi beležijo visoko stopnjo duševnih stisk, ki se je z izolacijo in drugimi ukrepi med pandemijo še povečala. Zagovarjate ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja?

Politika vseh posameznih resorjev zakonodajne in izvršilne oblasti kot tudi predsednika republike mora sprejeti ključne poteze za povrnitev škode, ki je bila storjena mladim in njihovi duševni stiski, ki je nastala v času covidnih ukrepov. Ne smemo si zatiskati oči, da je bila mladim povzročena določena škoda, žal tudi na duševnem zdravju. V prihodnje bo potrebno usmeriti vse moči, da se takšna situacija ne ponovi nikoli več.

Mladi so prihodnost, vendar jih je večina precej oddaljena od političnega dogajanja. Kako se jim boste približali?

Vso skrb bom namenila temu, da bodo mladi nagovorjeni, slišani in vključeni v družbeno dogajanje. Na njihove stiske bom redno opozarjala in jih s tem opogumljala, da se tudi sami priglasijo k besedi. Stopila bom bližje v njihovo okolje, da jih bom bolje slišala.

Nam lahko za konec zaupate vaš najljubši spomin iz študentskih let?

Rada se spominjam, kako nas je deset spalo v majhni prikolici s predprostorom v Istrskem kampu. Jedli smo kruh s pašteto, imeli smo svobode na pretek in celo razburljivo življenje pred sabo.

Prejšnji članekNova študija razkriva genetske povezave z višino
Naslednji članekKoga boš volil v študentski svet?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.