Kdaj, če ne zdaj, se sprašujejo ljubitelji iger Resident Evil. V kina prihaja nova predelava ene največjih in najbolj prepoznavnih grozljivk v zgodovini videoiger. Hollywood z njo že več kot dve desetletji išče pravi recept, zdaj pa poskuša eno najbolj vročih imen film, Zach Cregger. In le uresničitev napovedi, da bo to najboljša predelava, bo uspeh. Ker, če ne uspe zdaj, ne bo nikoli.
Nevidno zlo: Je končno napočil čas za odlično predelavo iger Resident Evil?
Ko je leta 1996 izšel prvi Resident Evil, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo iz igre, ki je igralce zaprla v strašljivo vilo in jih prisilila v počasno raziskovanje neznanega, nastala ena največjih grozljivk na svetu. Danes je Resident Evil veliko več kot serija videoiger. Je blagovna znamka, ki vključuje filme, animirane produkcije, serije, knjige, stripe in nešteto drugih izdelkov. Toda franšiza je legendarna tudi pri dejstvu, da Hollywoodu ne uspe posneti filma, ki bi hkrati zadovoljil ljubitelje iger in obstajal kot dober film. Ne odličen, dober. To je še toliko bolj nenavadno, ker je filmska serija v finančnem smislu pravzaprav zelo uspešna zgodba.
Prvi film, Resident Evil, je v kina prišel leta 2002. Paul W. S. Anderson se ni odločil za neposredno adaptacijo igre, temveč je ustvaril novo zgodbo z Alice, likom Mille Jovovich, ki ga v igrah sploh ni bilo. Film je stal približno 35 milijonov dolarjev in jih po svetu zaslužil več kot 100 milijonov. Nadaljevanja so bila še večja, serija pa je sčasoma postala ena finančno najuspešnejših filmskih franšiz, ki so nastale na podlagi videoiger.
Toda s finančnim uspehom je prišla tudi težava. Bolj kot so filmi služili, manj so bili podobni igram. Alice je postajala superjunakinja. Akcija je zamenjala občutek nemoči, ki je bil temelj prvih iger. Zombiji in pošasti so ostali, vendar je občutek, da lahko vsak trenutek umreš, postopoma izginjal. Resident Evil je bil v filmih vedno bolj akcijski spektakel in vedno manj preživetvena grozljivka. Za veliko gledalcev to ni predstavljalo problema. Filme so gledali, franšiza je rasla in Milla Jovovich je postala obraz filmskega Resident Evila. Za ljubitelje iger pa je ostajalo vprašanje: kdaj bomo končno dobili pravi Resident Evil film?
Hollywood je odgovor poskusil ponuditi leta 2021. Resident Evil: Welcome to Raccoon City je bil na prvi pogled skoraj vse, kar so oboževalci želeli. Namesto Alice je pripoved vzel iz prvih iger. V filmu so bili Claire Redfield, Chris Redfield, Jill Valentine in Leon Kennedy, dogajanje pa je bilo povezano z Raccoon Cityjem in dogodki, ki so igralcem dobro znani. Johannes Roberts je želel narediti film, ki bi bil precej bolj zvest izvirniku. V nekaterih aspektih mu je uspelo, pa vendar je rezultat razočaral. Film je imel približno 25 milijonov dolarjev proračuna, po svetu pa je zaslužil okoli 42 milijonov. Kritiki mu niso bili naklonjeni, prav tako pa ni ustvaril dovolj velikega zanimanja med širšim občinstvom. Poskusili so tudi z Netflixovo serijo, za katero pa ne bomo izgubljali besed.
S tem se je ponovno pokazala precej neprijetna resnica filmskih adaptacijah videoiger. Ni dovolj, da film prepoznaš kot igro. Film mora biti dober tudi takrat, ko gledalec ne ve, kaj je Resident Evil.
In prav tu se začne zgodba novega filma. Tokrat je za kamero Zach Cregger. To je pomembno.
Zach Cregger si je za tretji film izbral Resident Evil, kar ni mala reč
Cregger pred nekaj leti ni bil režiser, za katerega bi kdo pričakoval, da bo prevzel eno največjih horror franšiz na svetu. Njegov preboj je bil Barbar (Barbarian), majhna in izjemno nepredvidljiva grozljivka iz leta 2022. Film je deloval predvsem zato, ker je Cregger o strahu razumel nekaj zelo osnovnega. Ni treba pokazati vsega. V filmu se je nenehno igral z gledalčevimi pričakovanji. Ko se je zdelo, da razumemo, kaj se dogaja, je film zavil v drugo smer. Ko smo mislili, da razumemo nevarnost, se je pojavila nova. Cregger je znal ustvariti občutek, da v vsakem trenutku obstaja možnost, da bo naslednja scena popolnoma drugačna od pričakovane.
To je za Resident Evil skoraj idealna lastnost. Kajti Resident Evil je že od prve igre temeljil na presenečenju. Odprl si vrata in nisi vedel, kaj je za njimi. Vstopil si v sobo in upal, da se ne bo nič premaknilo. Slišal si zvok, vendar nisi poznal njegovega izvora. Imel si šest nabojev in nisi vedel, ali jih boš potreboval čez deset sekund ali čez deset minut.
Cregger je režiser, ki razume takšno napetost. Barbar ni bil naključje, to je pokazal tudi z Uro izginotja (Weapons, 2025). Film je Creggerju prinesel še več pozornosti, ta pa je pokazal, da zna iz grozljivke narediti širši filmski dogodek. Ob proračunu okoli 38 milijonov dolarjev je film po svetu zaslužil skoraj tristo milijonov dolarjev, prejel pa tudi oskarja za stransko žensko vlogo, ki je romala prekrasni Amy Madigan.
To je pomembno za Resident Evil, ki je bil nekoč v rokah Paula W.S. Andersona. Cregger namreč ni več režiser, ki je naredil eno dobro grozljivko. Je režiser, ki je dvakrat zapored pokazal, da zna grozljivko prodati širokemu občinstvu, njegovi scenariji in ideje pa so med najbolj zaželenimi v filmskem svetu. Da se je odločil za franšizo, ki ne najde poti iz blata, je dvorezen meč. Lahko se izkaže, da je nemogoče narediti vsaj dober film iz ponujene zgodbe. Lahko pa naredi (nad)povprečen film in se s tem po difoltu uvrsti na prvo mesto predelav franšize. Pri uspehu pa sta lahko ključni dve stvari, zombiji in pretirano naslanjanje na igre.
Uspeh ni zagotovljen, a optimizem je vse, kar je ljubiteljem franšize ostalo
Največja napaka bi bila namreč, če bi film postal samo še ena zombijska akcija. Resident Evil ni zanimiv zato, ker ima zombije. Teh imamo danes povsod. Zanimiv je zato, ker je igralca postavil v svet, kjer je bil ves čas v podrejenem položaju. Tudi ko je dobil več orožja, ni nikoli povsem izgubil občutka nevarnosti. Najmočnejše orožje v igri pogosto ni pištola, ampak znanje in iznajdljivost. Vedeti moraš, kam iti, kaj vzeti, kaj pustiti in predvsem kdaj pobegniti.
Novi film je zato sprejel zanimivo odločitev. Njegov glavni junak ni Leon Kennedy, Chris Redfield, Jill Valentine, Claire Redfield ali Alice. Glavni lik je Bryan, kurir, ki se znajde sredi katastrofe v Raccoon Cityju. Na prvi pogled bi lahko bila to napaka, le zakaj bi snemali Resident Evil brez enega najbolj prepoznavnih junakov? Toda v resnici je lahko ravno to ena najboljših odločitev filma. Bryan ni junak, ki ga poznamo. Ne vemo, kaj zmore. Ne vemo, kako se bo odzval. Ne vemo, ali bo preživel. In predvsem ni potrebno, da ga film spremeni v novega Leona.
Cregger lahko naredi nekaj veliko bolj zanimivega. Pokaže, kako bi svet Resident Evila izgledal skozi oči človeka, ki ni pripravljen nanj. Igralec Austin Abrams se zdi kot ustvarjen za to vlogo, kar dokazuje tudi napovednik, in kar je dokazal tudi njegov segment v Uri izginotja.
Resident Evil, držimo pesti
Filmi in serije do zdaj niso znali izkoristiti baze oboževalcev ene najdlje trajajočih serij videoiger. Uporabljali so priljubljene like oziroma njihova imena in jih popolnoma spremenili ali pa jih v najboljšem primeru obkrožili s slabo zgodbo in slabo akcijo. Novi Resident Evil je z napovedniki, intervjuji in zakulisjem že dokazal, da se to ne bo zgodilo. Ker si ljubitelji franšize po skoraj treh desetletjih razočaranj zaslužijo nekaj optimizma, pri tem pa so se pripravljeni odpovedati likom, če bi le lahko uživali v apokaliptičnem svetu, ki so ga predstavile igre.
Ali bo uspelo? Pred ogledom je težko trditi, a žarek upanja za Resident Evil še nikoli ni žarel tako močno. Vprašanje, če bo še kdaj, zato se na tretji celovečerec Zacha Creggerja upravičeno postavlja veliko upov.
Urednik portala Student.si