Orion in Tema (Orion and the Dark) je animirani film studia DreamWorks, ki je prispel kar na Netflix. Za scenarij, predelan iz istoimenske knjige Emme Yarlett, je poskrbel Charlie Kauffman, o katerem več v nadaljevanju recenzije. Je zgodba o nadvse anksioznem enajstletnem dečku, ki se boji vsega, eden najbolj odraslih animiranih filmov tega stoletja?
Zgodba animiranega filma, ki spomni na najboljše
Spoznamo enajstletnega, boječega in anksioznega Oriona (glas Jacoby Tremblayja), ki se boji prav vsega. Svoje strahove zapisuje v dnevnik, razprostirajo pa se vse od ogovarjanja simpatije do šolskih nasilnežev in teme. Prav tema oziroma Tema, kot se mu predstavi z glasom Paula Walterja Hausserja, ga obišče nekega večera in pove, da mu je s svojim strahom pravi trn v peti in ga popelje na potovanje, na katerem mu bo poskušal pomagati premagati strahove.
Na potovanju spozna Temine prijatelje. To so Spanec, Nespečnost, Tišina, Nepojasnjeni zvoki in Sladke sanje. Med potovanjem Tema pokaže Orionu, kako Tišina odstranjuje okoliške zvoke, Spanec povzroči spanec, Nespečnost povzroči tesnobo in prebudi ljudi, Nepojasjeni zvoki povzroča različne zvoke zunaj domov, Sladke sanje pa ustvarja čudovite sanje. Orionova anksioznost je sprva ovira za delo nočnih entitet, a se sčasoma z njimi spoprijatelji in jim pomaga. Ko pa spozna Svetlobo, ki ustvarja dan z norim optimizmom, večkrat pove, da mu daje Svetloba občutek topline in varnosti. Nočne entitete se strinjajo z njim in zapustijo svoja opravila in odidejo v dan. Razočarani Tema se Orionovemu navkljub prepričevanju prepusti svetlobi in izgine. Orion je razočaran nad svojimi dejanji.
Takrat spoznamo, da zgodbo pripoveduje odrasli Orion. Zgodbico pripoveduje svoji hčerki Hipatiji, ki ji pomaga pri premagovanju strahov. Ker ji konec ni všeč, si hčerkica izmisli novega in vstopi v zgodbo kot pomočnica Orionu. Nadaljevanje zgodbe pa naj bo prepuščeno gledalcu, saj skriva še marsikaj zanimivega.
DreamWorks in Charlie Kauffman, le kaj gre lahko narobe
DreamWorks le redko razočara, a še to pogosto zgolj zaradi upravičeno visokih pričakovanj. Čeprav se še ne ve natančno, kaj se je dogajalo v postprodukciji animiranega filma Ruby, najstniški kraken, je jasno, da nekaj ni šlo po planu. Ampak tu je bil Obuti maček: Zadnja želja (Puss in Boots: The Last Wish), ki je bil fenomenalen. Da se je studio zavaroval izpada blagajniških zaslužkov je tokratni film spustil kar na Netflix.
Ime Charlie Kauffman bo mnogim zelo dobro poznano, saj je v preteklosti spisal filmske uspešnice Biti John Malkovich (Being John Malkovich, 1999), Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind, 2004), Sinekdoha, New York (Synecdohe, New York, 2009) in I’m Thinking of Ending Things, ki je leta 2020 izšel prav na Netflixu.
Orion in Tema je resda animirani film, ki je v prvi vrsti namenjen mlajši publiki, a se naslanja na eksistencialne tematike, ki bi jih najbolj povezali prav s Pixarjem. V zadnjih letih se zdi, da je tudi DreamWorks v svojih delih posegel po strahovih in tesnobi gledalcev. In tako nastane film, iz katerega bodo svoje odnesli tudi starejši gledalci. Zaradi skoka iz otroškega pripovedovalca v starejšega moškega, ki zgodbo govori svojemu otroku, je lahko zgodba približana širši publiki, dodana pa ji je nova raven resnosti. Pogosto spominja na naslove, ki smo jih že videli, a z mešanjem idej dosega boljši in nadvse zanimiv ter svež pripovedni slog. Še vedno ima svoje pomanjkljivosti, kot so običajna zmedenost in prenatrpanost z idejami. Animirani film je izšel v pravem času, ko se studiji ukvarjajo s kritikami na račun poenostavljanja zgodb in klišejev.
Orion in Tema se lahko postavi tik pod Pixarjev Vrvež v moji glavi (Inside Out), saj preiskuje tesnobnost, strahove, odraščanje in odraslost hkrati.
Urednik portala Student.si
