Ocena filma: Šterkijada

Šterkijada je film, ki bi na veliko večjem odru trpel zaradi napačnega dognanja morebitne publike. Seveda bi marsikdo pomislil, da je bila kino vstopnica kupljena zaradi prikaza legendarnih podvigov Jureta Šterka, ki je bil prvi Slovenec, ki je sam objadral svet, a bi odprtimi mislimi iz filma odnesli mnogo več. Že vrabčki na strehah pojejo, kakšno je stanje v slovenski filmski industriji. Zato je zmotno domnevati, da bi šlo za film neverjetnih morskih podvigov, ki jih je s 35-milijonskim proračunom prikazal ameriški Izgubljena med valovi (Adrift) iz leta 2018, ki mi je kot prvi padel na pamet. Oba pa si delita dejstvo, da sta posneta po resnični zgodbi, a z bistveno razliko. Šterkijada je mojstrovina v malem.

Šterkijada je film o družini, malo manj o jadranju

Za ljubitelje filmov o družinskih dinamikah znotraj štirih slovenskih sten bo Šterkijada kot ena tistih biografij, ki jo lahko poberemo s knjižnične police. Ker to tudi je. Gre za biografski oziroma kar avtobiografski film Igorja Šterka, ki je intimo lastne družine pogumno postavil na filmsko platno.

Po nekajletnem premoru od ustvarjanja celovečercev – osvežimo spomin z naslovi Ekspres, ekspres (1997), Ljubljana (2002), Uglaševanje (2005), 9:06 (2007) in Pojdi z mano (2016) – se je vrnil s Šterkijado, z razlogom najbolj osebnim filmom v karieri. In kot ljubitelj takih zgodb, lahko napišem, da je lahko prekleto ponosen na svoje delo.

Mogoče Šterkijada ni najbolj popoln film z najbolj perfektnim scenarijem ali prizori, a mu uspe nekaj čudovitega. Znotraj zgodbe in likov, ki jih pozna sleherni Slovenec, najdemo poznane situacije, ki oživijo na podlagi igre Silve Čušin in Janeza Škofa – kako izjemna igralca ima Slovenijo, tega ne gre prehvaliti. Obema parirata mladi in starejši Igor, ki ju upodobita Tito Novak in Jernej Gašperin. Krizo situacije v kratkem prizoru dokaže tudi Saša Pavček kot uradnica.

Tour de force glavnih igralcev v Šterkijadi

Če bi si gledalec želel opazovati tour de force dveh izjemnih slovenskih igralcev v prikazu družinske dinamike skozi leta, potem je Šterkijada pravi naslov. Mnogo bolj kot zgodba o jadralcu Šterku je to zgodba o družini Šterk, če bi bilo to potrebno poudariti še enkrat. Vsekakor bo na tej predpostavki temeljil tudi odziv na film, kjer bi se, če smo iskreni, lahko izgubilo kar nekaj pozitivnih mnenj tistih, ki so pričakovali jadralski opus Jureta Šterka. Na srečo pa lahko te najdemo v njegovih izdanih knjigah, ki jih Slovenci prebiramo že več desetletij.

V Sloveniji je premalo govora o dogajanju znotraj štirih sten in zgodba filma jih vsekakor odpira, v slogu tistih najbolj priljubljenih avtobiografij, ki jih radi prebiramo. Zdaj je ena teh zaživela v filmski obliki in ponudila iztočnico za mnoge, ki ji bodo sledili.

Šterkijado lahko gledamo z dveh plati. Kot film o družini Šterk, ki se sooča s posledicami očetovih jadralnih potepov, ali kot biografski magnum opus Igorja Šterka, enega najboljših slovenskih režiserjev. V obeh primerih gre za film, vreden ogleda.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si