Vrnitev je celovečerni film Uberta Pasolinija, ki se ukvarja z drugo polovico Homerjeve Odiseje, natančneje z Odisejevo vrnitvijo na rodno Itako. Film je želel ustvariti že več kot trideset let, vmes celo poprosil Ralpha Fiennesa, da odigra naslovno vlogo in film režira, a je že od tega trenutka njunega pogovora minilo petnajst let.
Še dodatnih pet bi čakali in vprašanje, če bi na filmu sploh lahko uzrli dvojec Ralph Fiennes-Juliette Binoche, ki nas je navduševal v Viharnem vrhu in Angleškem pacientu. »Julietta, kdo pa,« je bil Fiennesov odgovor na vprašanje, kdo naj igra njegovo ženo Penelopo. Tako pa smo od Troje čakali točno dvajset let, kar sovpada z dvajsetletnim potovanjem domov.
Dvajsetletna Odiseja, ki je ne vidimo: Vidimo le zaključek
V času, ko se cel filmski svet uklanja vetrovom Odiseje Christopherja Nolana, je potiho prišel in še tišje z radarjev izginil nizkoproračunski dramski ep o vnitvi domov. Scenarist John Collee (Gospodar in bojevnik, Lee, Mahana, Sprehod z dinozavri, Vesele nogice) je imel nekaj pomoči s preminulim dramatikom Edwardom Bondom, filmu odvzame mitološki efekt pesnitve. Podobno, kot je to storila Troja z Wolfgangom Petersenom na režiserskim stolčkom, a z bistveno manjšim proračunom in še bolj strnjenim pogledom.
Zgodbo bi morali že poznati, a vseeno nekaj besed. Dvajset let po Trojanski vojni je Odisej naplavljen na obalo domače Itake. Utrujenega, poklapanega in travmatiziranega najde suženj Evmej, Vsa ta leta se je Odisejeva žena Penelopa otepala snubcev, med katerimi je bil najbolj vztrajen Antinoj, ki z idejo poroke pritiska celo na njenega sina Telemaha. Penelop prede pogrebno ogrinjalo za neizogibno smrt Odisejevega očeta, ponoči pa razdira svoj dnevni napredek, saj je dejala, da bo moža izbrala, ko zaključi ogrinjalo. Ko Odisejev oče umre, snubcem pove, da se bo odločila, ko sprede svojo poročno obleko. V tem času Evmej zakritega in neprepoznavnega Odiseja pripelje na dvor, kjer se snubci rogajo iz njega, misleč, da je star berač. Zgodba se bolj ali manj poznano nadaljuje do epiloga, ko morajo snubci napeti Odisejev lok in puščico izstreliti skozi dvanajst sekir.
Brez mitološkega, a s poudarkom na čustveni vrnitvi
Vrnitev iz pesnitve umakne vse mitološke in fantastične vidike, kot je to pred točno dvajsetimi leti storila Troja. Tako je moč upati, da je v nekem filmskem vesolju to tisto nadaljevanje, ki so ga takrat obljubljali Seanu Beanu in njegovem Odiseju. Vlogo sicer prevzame veteran Ralph Fiennes, v katerega že desetletja ne dvomimo. Zgodba se, pričakovano, nekoliko vseeno zanaša na gledalčevo poznavanje zgodbe. Ostalo preprosto doda z razlago, ki zapolni nekaj dialoga. In pri tem se zdi to zelo dober trenutek za opozorilo, da to ni Troja in ni Odiseja. Gre za, tudi brez omembe proračuna, za bolj intimen prikaz posledic, ki jih je na posamezniku pustila vojna. Fiennesov Odisej je zlomljen, za izgubo podložnikov in vojakov krivi sebe, vse bolj nejasno pa vidi svojo prihodnost, čeprav je prišel domov. Ukvarja se s posledicami vojne, del njega ne želi zasesti prestola, a vse poti so vodile sem. Je tih, premišljen, čuten, a nikoli dolgočasen (da o fizičnem preporodu za to vlogo ne govorimo). Če bi o Homerjevi pesnitvi obstajala le dva prizora, sta to tokratno slovo od psa Argosa in napenjanje loka. Izjemno.
Zgodba, kot rečeno, izpusti mitološke dejavnike in se z Odisejevo potjo nazaj na Itako na ukvarja preveč, to pusti za zaključek, ki ga ne bomo nikoli videli. Lahko pa si ga predstavljamo, saj v le nekaj prizorih dvojec Fiennes-Binoche predstavi desetletja trajajočo ljubezen. Pasolini je želel z umikom mitološkega v ospredje postaviti psihološko naravo ljudi, tistih, ki upajo na vrnitev ljubljenega in tistih, ki se želijo vrniti iz vojne v objem ljubljenega. In to mu v neke vrste psihološki drami uspeva, čeprav ima ta na trenutke hude težave s tempom, kjer prvo polovico že skoraj namenoma upočasni, da pride do izraza konec s tistega malo akcije.
Gre za minimalističen del Odiseje, ki bi moral postati čustven epilog dvajsetletnega potovanja. Ker pa tega gledalec ne vidi, je težko ‘flikati’ luknje in upati na boljši izkupiček. Zanimiv pogled na del Odiseje, ki pogosto ostane v senci bolj zanimivih trenutkov.
Urednik portala Student.si
