Bad Bunny je zaključil svojo svetovno turnejo z imenom »Debi Tirar Mas Fotos,« na kateri je predstavil svoj zadnji z album z istim imenom. Turneja se je maja lansko leto razprodala v kar nekaj minutah, dobiti karte za koncert pa je bilo peklensko težko.
Bad Bunny oz. Benito Antonio je lansko leto razveselil svoje oboževalce z napovedno svetovne turneje. Povpraševanje po kartah je bilo ogromno, in številni koncerti so bili razprodani v zgolj nekaj minutah. V Madridu je bilo razpisanih kar 8 koncertov, in prav za vsakega so bile prodane vse karte.
Med srečneži, ki jim je uspelo dobiti karte, pa smo bili tudi mi. Po več urah čakanja in poskušanja, dam je le uspelo dobiti karte za koncert v Milanu, ki se je odvijal 18. Julija na Ippodromo San Siro Milano.
Pa smo bili res srečneži?
Ko je koledar po več kot letu čakanja končno pokazal 18. julij, je bilo na parkirišču Odiseje ob 7ih zjutraj čutiti vzhičenje in neučakanost. Dva avtobusa oboževalcev, ki se jim je nasmehnila sreča, sta se odpravila proti Milanu.
Na samem izletu, je vodička večkrat poudarila, da je bilo povpraševanje za karte ogromno in da je bilo na čakalni listi preko 500 ljudi. Hipodrom v Milanu ima kapaciteto 80 tisoč ljudi, razprodale pa so vse karte. Torej vsi mi na avtobusu, smo imeli res veliko srečo.
Hipodrom res ni namenjen koncertom
Ko smo ob 15ih (pet ur pred začetkom koncerta) prispeli v Milano, je med vsemi vladala ena misel – »vroče je.« Res, res vroče.
V Milanu je bilo v soboto napovedanih 34 stopinj celzija, termometer se je bolj približal 36.
In če ta podatek združimo s tem, da hipodrom ne ponuja prav nobene sence, flaše s pokrovčki so prepovedane, postaji za vodo pa sta bili le dve, lahko pričakujemo 5 ur trpljenja.
Že tu je organizacija popolnoma razočarala. Kako se je lahko komurkoli zdelo smiselno, strpati 80 tisoč ljudi v hipodrom brez sence, pri 36 stopinjah? Dve postaji z vodo nista ponudili nobenega resničnega olajšanja, saj je bila vrsta neskončna in v celoti na soncu. Velika večina se nas je vdala in na koncu preprosto odštela štiri evre za plastenko vode – brez povročka.
Številni so tudi iz obupa na parkirišču kupovali pahljače, ki so nudile kratkotrajno olajšanje, dokler se je pač ljudem dalo mahati pred obrazom.
Končno olajšanje, ali pač?
S predskupino ne bomo izgubljali besed. Razumemo, da je Bad Bunny velik pristaš tega, da se ohranja kultura živa, a nastop je bil precej klavrn. Pol ure mehiške glasbe, in to je bilo to.
Ko je 15 minut čez osem tla končno zatresla otvoritvena glasba, je bilo čutiti olajšanje. Sonce je počasi zahajalo, tudi vetrič je počasi začel pihati in pripravljeni smo bili na dolgo zabavno noč.
View this post on Instagram
Koncert je bil dober, energija je bila na vrhuncu in vidi se, da je v sam šov vloženega veliko časa in energije. Benito v svoje pesmi vlije dušo in videti je, da je ganjen, ko vidi tako množico pred seboj. In tudi če ne poznamo vsake besede njegove skladbe, se ni bilo težko prepustiti ritmom in plesu.
5 skladb zabave
Po približno treh skladbah, je bilo v daljavi opaziti bliskanje. Obutčno se je stemnilo – pa ne na tisti romantičen način, ko zahaja sonce. In nad publiko so se začeli valiti oblaki. Med seboj smo se v smehu pogovarjali, da bi bil dež dobrodošel.
In dež je prispel. Najprej le v obliki redkih a debelih kapljic, zdelo se je, da bomo pač malce mokri.
Ko se je končala peta pesem, je Bad Bunny iz odra izginil brez besede in po zvočnikih je bilo slišati »Imeli bomo kratek premor, 10 minut, dokler nevihta ne mine. Prosim, če ostanete na mestu in se ne premikate. Hvala.«
Nakar je začelo grozovito pihati. Dež se je močno okrepil in v nekaj sekundah smo bili premočeni do kosti. Ni šlo več zgolj za naliv, bili smo sredi hude nevihte. Ljudem je obračalo dežnike, odnašalo stvari in kar naenkrat ni bilo več smešno. Zeblo nas je, zelo.
View this post on Instagram
O zaposlenih ne duha, ne sluha
Po dvajsetih minutah bičanja vetra in stiskanja drugega k drugemu, da se zaščitimo, so se ponovno oglasili zvočniki. »Koncert je preklican, prosimo, da se evakuirate.«
Nevihta je bila še vedno v polnem zagonu in ljudem se je mudilo iz hipodroma, stiska je bila občutna. V ušesih so nam odzvanjala opozorila vodičke, ki nas je še preden smo odšli opozorila »poskrbite drug za drugega, tukaj smo skupaj.«
In nato je začela padati toča. Zavladal je kaos, slišati je bilo kričanje in ljudje so tekli proti izhodu. O zaposlenih ni bilo ne duha ne sluha, nikogar ni bilo, ki bi ljudem pomagal ali jih vodil. Bolečino, ki jo občutiš, ko ti po ramenih tolče za oreh velika toča, težko opišemo. Vse kar je bilo čutiti je bila grozna panika.
Prevračali so ograje, plezali so čez pulte in se skrivali v diksije, ljudje so storili vse, da bi se pred točo skrili. Voda je drla v po tleh v potokih in težko se je bilo premikati. Kar naenkrat smo bili sredi grozljivke o katerih ponavadi beremo v novicah.
View this post on Instagram
Organizatorjii imajo veliko srečo
Ljudje so se po večini skrili po kotih hipodroma, dokler ni toča ponehala. Premraženi, potolčeni in poklapani smo v skupinah čakali, da se situacija umiri. In ko se je situacija umirila, so se od kar nekje ponovno pojavili zaposleni. »Sedaj, ko je toča nehala, prosim, če zapustite hipodrom,« so nam govorili, brez kančka empatije.
Vseh 80 tisoč obiskovalcev se je uspešno evakuiralo brez večjih poškodb. Premočeni in žalostni, smo capljali do svojih avtobusov in javnega prevoza, razočarani nad celotno situacijo. A hvaležni, da smo vsi preživeli in prišli domov v enem kosu.
Oblasti in organizatorji imajo veliko srečo, da smo kljub njihovi malomarnosti in odsotnosti, uspeli evakuacijo izvesti brez resnejših posledic. Predvsem gre pohvaliti kultiviranost vseh obiskovalcev in duh enotnosti, ki smo ga ohranjali.
Bad Bunny zaenkrat o situaciji še ni spregovoril, sami pa tudi upamo, da bodo s koncerti v hipodromu prenehali.
