Kot smo lahko izkusili v letošnjem prvem vročinskem valu, je poleti, ko zunanje temperature krepko presežejo 30 stopinj Celzija, življenje v zaprtih stanovanjih težka preizkušnja. Še huje je v študentskih domovih, kjer klimatiziranih prostorov ni, majhne sobe pa si pogosto deli več študentov. Medtem ko nekateri po opravljenih izpitih odidejo domov, jih veliko ostane v Ljubljani zaradi dodatnih študijskih obveznosti, službe ali preprosto zato, ker druge možnosti nimajo. Tako se vsako poletje znajdejo pred izzivom, kako sploh preživeti noč v sobi.
Iznajdljive rešitve študentov
Za spopadanje z vročino so študenti razvili kar nekaj iznajdljivih tehnik. Med njimi so zamrzovanje plastenk z vodo, s katerimi se hladijo zvečer ali pa jih postavijo pred ventilator. Mnogi so svoje postelje pomaknili bližje oknu, da imajo med spanjem vsaj nekaj vetrca, ki blaži vročino. Hladne prhe pred spanjem so postale skoraj obvezna rutina, nekateri si pomagajo celo z mokrimi rjuhami ali hladnimi brisačami. Letos pa se je na družbenih omrežjih, predvsem v tujini, razširila tudi ideja lepljenja aluminijaste folije na okna spalnic. Vse naštete rešitve pa so le začasne in večinoma delujejo le toliko časa, dokler se led ne stopi.
Huda vročina ni le vprašanje udobja. Najhujše razmere nastopijo ravno v času zadnjih izpitov ter pisanja diplomskih in magistrskih nalog. Ker se sobe čez dan segrejejo tudi na več kot 30 stopinj Celzija in jih je nato zelo težko ohladiti, imajo študenti slabšo koncentracijo, so bolj utrujeni in posledično manj učinkoviti pri učenju. Zato se vse pogosteje zastavlja vprašanje, zakaj v slovenskih študentskih domovih še vedno ni boljših sistemskih rešitev za spopadanje z visokimi temperaturami.
Dosedanji poskusi toplotne sanacije in možne druge rešitve
Študentski dom Ljubljana nam je razložil, da nobeden od običajnih študentskih domov nima klimatiziranih sob. Klimatizirani so le nekateri skupni prostori, kot so učilnice in druge posebne enote. Študentom so kot alternativo priporočili učenje v klimatiziranih knjižnicah, vendar so te v poletnih mesecih pogosto polno zasedene. Klimatske naprave v domovih niso preprosta rešitev. Predstavljajo velik finančni strošek, znatno povečajo porabo električne energije in zahtevajo ustrezno električno infrastrukturo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa izvedbe večjih, bolj učinkovitih sanacij ni pričakovati.
Vseeno pa obstaja več vmesnih rešitev za omilitev te problematike. Uvedli bi lahko sistem brezplačne izposoje ventilatorjev, podobno kot velja za izposojo športne opreme ali drugih pripomočkov. Prav tako bi lahko glede na veliko zasedenost knjižnic klimatizirali več učilnic tako v študentskih domovih kot tudi na fakultetah. Pri prihodnjih gradnjah pa bo gotovo treba več pozornosti nameniti mehanskemu prezračevanju, senčenju in pasivnemu hlajenju stavb.
V preteklosti so bili na posameznih domovih sicer že izvedeni ukrepi za toplotno sanacijo, v letnem poročilu Študentskih domov Ljubljana pa so zapisali tudi načrte za celovite energetske prenove več domov. Njihova uresničitev je še vedno vprašljiva zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Več o njihovi izvedbi so zapisali v letnih poročilih delovanja ŠDL.
Študentski domovi so bili zgrajeni v času, ko vročinski valovi niso trajali po več tednov. Danes so razmere drugačne, zato bi moral biti razmislek o prilagoditvi stavb novim podnebnim razmeram del prihodnjih investicij – ne le zaradi udobja, temveč tudi zaradi zdravja in kakovosti študija.
Do takrat pa bodo študenti primorani ostati zvesti preizkušenim metodam, kot so ventilatorji, mokre brisače in upanje, da bo naslednja noč vendarle nekoliko hladnejša.
