Ste vedeli, da 40 odstotkov nove glasbe ustvari umetna inteligenca?

AI deepfake voice scam. Deep fake clone. Music or sound generator. Espionage, fbi police wiretap or audio intelligence. Producer editing with headphones. Spy secret listening. Fraud vocal call.
Foto: Tero Vesalainen iz iStock

Umetna inteligenca vse hitreje spreminja glasbeno industrijo. Nova raziskava platforme SubmitHub kaže, da je bilo julija 2026 pri 38,5 odstotka nove glasbe uporabljeno vsaj eno orodje umetne inteligence. Raziskava je zajela več kot milijon skladb in razkrila, kako hitro UI postaja del vsakdanjega glasbenega ustvarjanja, poroča portal Euronews.

Po podatkih raziskave naj bi bilo 23,2 odstotka skladb v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, pri dodatnih 15,3 odstotka pa so bili uporabljeni posamezni UI-elementi, ki so jih nato obdelali ljudje. Podatek je presenetljiv, vendar ga je treba razumeti tudi z nekaj previdnosti, saj raziskava temelji na sistemu za zaznavanje umetne inteligence, ki ni popolnoma nezmotljiv.

UI iz pomočnika postaja ustvarjalka

Umetna inteligenca je bila sprva predvsem orodje za pomoč glasbenikom pri produkciji. Danes lahko z nekaj navodili ustvari melodijo, aranžma, besedilo, vokal in skoraj celotno skladbo. Zaradi tega lahko glasba nastaja hitreje in z bistveno manj stroški.

To pa prinaša tudi novo težavo, in sicer poplavo glasbenih vsebin. Če lahko posameznik v zelo kratkem času ustvari desetine ali celo stotine skladb, bodo pretočne platforme soočene z ogromnimi količinami nove glasbe. Za človeške glasbenike bo tako še težje pritegniti pozornost poslušalcev, so opozorili strokovnjaki.

Ali bomo vedeli, kaj poslušamo?

Eden največjih izzivov je preglednost. Poslušalec pogosto ne more vedeti, ali je skladbo ustvaril človek, umetna inteligenca ali kombinacija obeh.

Zato se vse glasneje pojavljajo pozivi k jasnemu označevanju AI-glasbe. Poslušalec bi moral imeti možnost vedeti, koliko umetne inteligence je bilo uporabljene pri nastanku skladbe. To ne pomeni, da je AI-glasba nujno slabša, temveč da bi moral imeti poslušalec možnost sam presoditi, kaj želi poslušati.

Še bolj zapleteno vprašanje je, na katerih podatkih se umetna inteligenca uči. Glasbeni modeli se razvijajo na podlagi ogromnih količin obstoječih vsebin, zato se glasbeniki sprašujejo, ali se njihova dela uporabljajo brez njihovega dovoljenja in brez ustreznega nadomestila.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.