Kaj pa slovenski bralci?

Ženska bere knjigo na elektronskem bralniku.
Ponudba elektronskih knjig v slovenskem jeziku je zelo skopa.

Nobena skrivnost ni, da bralci, ki berejo v angleščini, že leta lahko poceni (ali pa celo ilegalno) pridejo do najrazličnejših knjig. Elektronske knjige lahko prenesemo s spleta v le nekaj minutah, spletne trgovine pa ponujajo ogromno izbire.

Dolga zgodba, kupi si elektronsko knjigo.
Dejansko je lažje brati dolge knjige na bralniku.

Težava pa nastane, kadar naša angleščina ni tako dobra. Če želimo brati v slovenščini, nas takoj preseneti zelo slaba izbira ponudbe. Nekatere knjižnice sicer ponujajo izposojo elektronskih knjig, vendar je na voljo le nekaj naslovov.

Tudi cena elektronskih knjig je absurdna, saj je praktično enaka ceni mehko vezane knjige. Zakaj bi plačal toliko, če za isto ceno dobiš fizičen izvod? Poleg tega so nam na voljo samo najbolj popularni naslovi. Dana Browna boste našli na Biblosu, kakega obskurnega avtorja pa ne.

Kako lahko to bereš? Nobenih slik ni.
Če bi bili vsi kot Gaston, bi knjige že zdavnaj izumrle.

Hitro se torej zavedamo, da elektronski bralniki le niso tako praktični. Res je, da nanje lahko naložimo ogromno knjig, samo kaj, ko te številke v slovenskem založništvu ni. Na spletni strani Biblosa sem naštela približno 4000 naslovov.

Če nisi izbirčen bralec, je to morda dovolj, če si pa malce bolj zahteven, boš hitro razočaran. Kaj nam torej ostane? Nerealno je pričakovati, da se bomo vsi naučili angleščine tako dobro, da bomo lahko brali tujo literaturo.

Vprašaji na vsaki strani knjige.
Kaj nam torej preostane?

Naše založbe imajo torej pred sabo zahtevno nalogo. Bralcem morajo ponuditi več izbire pri izposoji elektronskih knjig, da ne omenjamo cene. Ampak glede na to, da si knjige lahko izposodimo, bi bilo dovolj že to, da se izbira (krepko) poveča.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.