Natečaj za odziv na literarno delo, ki poteka v okviru projekta za srednješolce #knjigebrat, je uspešno zaključen. Prispevki mladih so ponovno dokazali, da dijaki in dijakinje literaturo doživljajo poglobljeno, kritično in z zavidljivo ustvarjalnostjo, so sporočili pri Mladinski knjigi.
Projekt #knjigebrat, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS, je zasnovan za spodbujanje branja in kritičnega mišljenja in je ključni del prizadevanja Mladinske knjige za razvoj bralne kulture med srednješolci in srednješolkami.
Izstopajoči prispevki mladih kritičark
Strokovna komisija je med številnimi kakovostnimi prispevki izbrala tri dijakinje, ki so bile s svojo pronicljivostjo najbolj prepričljive:
- Maša Perko (Gimnazija Bežigrad) za odziv na knjigo Dnevnik mladega naravoslovca;
- Patricija Škrabar (Gimnazija Litija) za odziv na knjigo Umor na Orient ekspresu;
- Eva Praprotnik (Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica) za odziv na knjigo Deklina zgodba.
Poleg glavnih nagrajenk so priznanja za odlične odzive prejele še Alja Šega (Srednja šola Slovenska Bistrica), Brina Pok (Gimnazija Litija) in Lara Miklavčič (Gimnazija Jurija Vege Idrija).
Nagrajenke so prejele bogate knjižne nagrade in dostop do aplikacije Mladinska knjiga Plus, zmagovalka pa se bo udeležila tudi ustvarjalne delavnice
Utemljitev strokovne žirije
»Ocena knjige Dnevnik mladega naravoslovca Maše Perko izstopa v tem, da lahko čutimo iskreno, toplo in osebno doživljanje prebranega, ne da bi se nam kadarkoli zazdelo preveč subjektivno. Njen glas je že presenetljivo izoblikovan in prepoznaven, misli se razvijajo naravno in prepričljivo, kar vseskozi priteguje bralčevo pozornost in ga čustveno vplete in zaplete v prebiranje. Eva Praprotnik je v oceni knjige Deklina zgodba pokazala, da je vešča natančnega branja in pisanja. Izpostavlja teme in dileme, ki so se je dotaknile, prepoznava prvine pripovedne tehnike ter jih smiselno povezuje z vsebino. Čutimo lahko, da njene misli, dvomi in sklepi izvirajo iz iskrenega čudenja ter spraševanja ob prebranem. Odlično je, kadar zmoremo biti kritični do lastnih zmot, saj nam to omogoča storiti korak naprej. To zmore tudi Patricija Škrabar v oceni knjige Umor na Orient ekspresu, zato njena začetna samokritika deluje kot znak izjemne moči in zmožnosti, da preseže lastne napake. To v knjižni oceni dokazuje s tem, da si upa sproti preverjati in popravljati tudi lastne zaključke, kar besedilu daje živost in človeško toplino. Kritika bralca drži v napetosti, podobno kot kriminalka, o kateri piše. Uporaba citatov, retoričnih vprašanj in lastnega razmišljanja med branjem učinkovito posnema detektivsko miselno pot.«
Urednik portala Student.si
