Najlepše knjižnice na svetu

Najstarejši del knjižnice strahovskega samostana, baročna teološka dvorana, je bila ustanovljena med letoma 1671 in 1674, zaradi česar je omenjena ustanova ena najstarejših in najbolje ohranjenih knjižnic na svetu. Tu je zbranih več kot 200.000 zvezkov oziroma knjig, pri čemer je veliko besedil natisnjenih med letoma 1501 in 1800.

Prostor, ki mu ustreza ime Dolga soba, se nahaja v stari knjižnici kolidža svete Trojice. Prej je bil strop raven, police pa so bile le na spodnjem nivoju. Vendar pa je knjižnica prejela brezplačen izvod vsake knjige, izdane v Veliki Britaniji in na Irskem, kar je zahtevalo razširitev shranjevalnega prostora.

Leta 1837 je skupina 43 portugalskih priseljencev in političnih beguncev ustanovila Kraljevi portugalski kabinet za branje, z namenom promocije svoje kulture v tistem, kar je bilo Brazilsko cesarstvo. Knjižnico je zasnoval arhitekt Rafael da Silva e Castro, v neogotskem slogu, navdihnil pa ga je samostan v Lizboni.

Knjižnica v mestu arhitekture in dediščine v Parizu je obvezen obisk za vsakega ljubitelja arhitekture. Ne le zaradi osupljive lokacije v romanski sikstini, ampak tudi zato ker je celotna zbirka posvečena delom o arhitekturi, urbanizmu in krajinskem oblikovanju. Knjižnica hrani tudi največjo zbirko ohranjenih romanskih stenskih poslikav v Franciji.

Knjižnica samostana San Lorenzo de El Escorial, ki jo je ustanovil Filip II. je nedotaknjen primer renesančne arhitekture. Kralj je bil hkrati humanist in bibliofil, dve identiteti, zaradi katerih se je odločil ustvariti osupljivo knjižnico. Zdaj sta samostan in njegova okolica na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Z odprtim tlorisom in betonskimi stebrišči ta brutalistično navdahnjena stavba izžareva minimalizem. Zasnovalo jo je podjetje Toyo Ito & Associates, vodja univerze pa pravi, da ima prostor pomembno vlogo za študente. Ne samo, da je prostor za raziskovanje in izobraževanje, ampak je tudi vir navdiha za umetnike.

Glavna podružnica sistema javnih knjižnic v New Yorku, stavba Stephena A. Schwarzmana, je prava umetniška mojstrovina v središču Manhattna. Knjižnica je razdeljena na devet oddelkov, v svoji zbirki pa naj bi imela okoli 2,5 milijona knjiga. Glavna čitalnica je velika okoli 90×23 metrov.

Leta 1857 je George Peabody ustanovil najstarejši glasbeni konservatorij v ZDA. Šolo je posvetil državljanom Baltimora, v zahvalo za njihovo “prijaznost in gostoljubje”. Zbirka v knjižnici Georgea Peabody-ja zdaj obsega več kot 300.000 knjig, petnadstropna stavba pa je prostor za poučevanje in raziskovanje.

Knjige in police v knjižnici so razporejene tako, da izgledajo skoraj kot futurističen prostor v nekakšni pikselizirani alternativni resničnosti. Mehiški predsednik je ob otvoritvi leta 2006 rekel, da je bila med najnaprednejšimi konstrukcijami 21. stoletja. Stavba je okrašena z zbirko umetnosti in kipov mehiških umetnikov, zasnovala pa sta jo Alberto Kalach in Juan Palomar.

Ena najlepših knjižnic na svetu, ki je videti kot fizična manifestacija baročne pravljice, se skriva na skromni lokaciji – v nemškem samostanu. Prostor v slogu rokokoja je pravzaprav nekakšen trik – čeprav izjemno prepričljiv. Kar je videti kot modri in rožnati marmorni stebri, kipi iz porcelana in zlata ter zapletena intarzija vzdolž vrat, je v resnici iluzija. Soba je večinoma pobarvan les, izdelan v hiperrealističnem slogu, znanem tudi kot optična iluzija.

Kot arhiv indo-islamske kulturne dediščine, so dvorane knjižnice Raza polne knjig, slik, zgodovinskih dokumentov in rokopisov pomembnega nacionalnega pomena. Knjižnico je leta 1774 ustanovil Nawab Faizullah Khan, zdaj pa jo vodi centralna vlada. Stavba je zasnovana v slogu znanem kot indo-saracenski. Ta estetika združuje elemente islamske, hindujske in viktorijanske gotike, uporabljali pa so jo predvsem britanski arhitekti v Indiji v 19. stoletju.

Tako samostan kot srednjeveška knjižnica, ki jo hrani, sta bila leta 1983 uvrščena na seznam svetovne dediščine zaradi njune zgodovine kot “enega najpomembnejših kulturnih središč v Evropi”. Oblikoval ga je Peter Thumb v rokokojskem slogu, nad vhodom v dvorano knjižnice pa je grški napis, ki pomeni “zdravilišče za dušo”.

Mestna knjižnica Stuttgart, ki je od zunaj videti kot popolna kocka, naj bi združevala tradicijo z inovativnostjo. Obliko in simetrijo vhoda je navdihnil kenotaf oziroma spomenik Newtona, vendar srce in jedro knjižnice sledita zasnovi panteona.

Maša Kraljič

Junior novinar