Vinko Möderndorfer je z romanom Sončnica ustvaril izjemno toplo, a hkrati presunljivo zgodbo, ki se globoko dotakne bralca. Avtor, ki ga poznamo po številnih uspešnih mladinskih uspešnicah, v tem delu znova dokazuje, da odlično razume svet mladih ter njihovo dojemanje odraslega sveta in družbenih krivic. Zgodba se osredotoča na pomembne življenjske vrednote, kot so sočutje, prijateljstvo, sprejemanje drugačnosti in soočanje z resnico.
Glavna junaka zgodbe sta Ajda in Voranc, sošolca in najboljša prijatelja. Čeprav prihajata iz precej različnih socialnih okolij, saj Ajda živi v premožni in urejeni družini, Voranc pa z mamo v skromnejših razmerah, njuno prijateljstvo ne pozna meja. Njuna vsakodnevna rutina se spremeni, ko pred zapuščeno in razpadajočo vilo srečata nenavadno starejšo gospo. Ženska nosi klobuk, v katerega so zataknjene sončnice, govori v skrivnostnih obrazcih in trdi, da je ruševina njen dom. Najstnika jo poimenujeta Sončnica.
Prvotni strah in nezaupanje se pri obeh najstnikih hitro spremenita v radovednost ter kasneje v globoko sočutje. Sončnica namreč ni le nenavadna, ampak tudi zelo pronicljiva gospa, ki o obeh mladih junakih ve več, kot bi si mislila. Njena prisotnost pa v lokalni skupnosti sproži plaz dogodkov, saj na površje potegne dolgo zamolčane družinske in družbene skrivnosti. Ko se v zgodbo vmešata odrasli svet in predsodki okolice, sta Ajda in Voranc prisiljena zavzeti jasno stališče in se postaviti za resnico ter za človeka na robu družbe.
Knjiga odpira več pomembnih tem, med katerimi izstopa vprašanje marginalizacije. Lik skrivnostne gospe predstavlja vse tiste posameznike, ki jih družba zaradi nekonvencionalnega vedenja ali stisk potisne na rob. Medtem ko odrasli ob pogledu nanjo čutijo nelagodje ali neprijetnost, sta mladostnika sposobna pogledati pod površje ter v njej prepoznati dostojanstvo in toplino. Poleg tega roman prikazuje lepoto iskrenega prijateljstva, ki premaguje razredne razlike in pokaže, da premoženje ne določa vrednosti človeka. Svet odraslih je prikazan kot svet, poln obrambnih mehanizmov in strahu pred tem, kaj bodo rekli drugi, medtem ko mladi junaki s svojo iskrenostjo razbijajo te zidove.
Slog pisanja je izjemno tekoč in naraven. Möderndorfer ne pridiga in ne poučuje zviška, ampak bralca obravnava kot enakovrednega partnerja. Dialogi med najstnikoma so živi in verodostojni, zgodba pa ves čas vzdržuje napetost s postopnim razkrivanjem skrivnosti iz preteklosti. Tudi simbolika sončnice je izjemno lepo vpletena v zgodbo. Tako kot se cvet sončnice vedno obrača proti sončni svetlobi, se tudi glavna junaka v zapletenih okoliščinah obračata proti resnici, poštenosti in dobroti.
Roman Sončnica je vrhunsko branje, ki presega zgolj mladinski žanr. Gre za ganljivo in napeto pripoved o pogumu ter pomenu empatije v sodobnem svetu. Knjiga bralca spodbudi k premisleku o tem, kako hitro obsojamo tisto, česar ne razumemo, in kako malo je potrebno, da nekomu polepšamo dan ter mu vrnemo občutek vrednosti. Zgodbo toplo priporočam vsakomur, ki išče literarno delo z globokim sporočilom in izjemno toplino.
