Trilogija nenavadnih otrok Ransoma Riggsa

Trilogija Ransoma Riggsa
Trilogija Ransoma Riggsa

Ransom Riggs je eden tistih avtorjev, ki je v dejanski svet uvrstil novo vejo fantazije. To mu je uspelo s trilogijo nenavadnih otrok v knjigah Otok nenavadnih otrok, Votlo mesto in Knjižnica duš. Pospremljena z zares čudovitimi fotografijami, zgodovino in sprejemanjem drugačnosti je to ena izmed trilogij za več generacij. Dodatek fantazije je največkrat le še češnja na torti in to velja tudi tukaj.

Trilogija Ransoma Riggsa uči sprejemanje drugačnosti

Ko je avtor Ransom Riggs zbiral fotografije in jih pokazal uredniku z željo, da bi jih uporabil v otroški slikanici, mu je ta odgovoril, naj iz tega napravi zgodbo. Dobili smo prvo knjigo Otok nenavadnih otrok (Miss Peregrines Home for Peculiar Children), ki sta mu sledili še dve knjigi v prvi trilogiji. Temu sicer sledijo še ostale knjige, ki pa še niso prevedene v slovenščino.

Fotografije so tiste, ki dajo globino in čustva knjigi, ki se najbolj spopada z drugačnostjo in sprejemanjem le te. Posebneži ali izgnanci, ki jih družba ne bi sprejela, so tokrat otroci, kar nam da še lažji razlog, da spoznamo, kako neumno je soditi po izgledu. Šteje notranjost in to je vse, kar rabimo.

Ransom Riggs vpelje prijateljstvo, nekaj mladostniške ljubezni in čudaškosti v fantazijsko zgodbo. Res da ta svoje dogajanje najde v resničnem svetu, a ravno to ji da še večji občutek misticizma. Med nami je nekaj, česar ne vidimo oziroma ne želimo videti. Kot pri vseh fantazijskih knjigah pa se srečujemo z novimi besedami, ki so nam všeč ali pač ne. Osnove teh besed je odlično predstavila prevajalka Jedrt Maležič (drugi del je prevedla Maja Ropret) in tako je lahko knjiga veliko boljša tudi v prevodu. Vse se zdi naravno in tekoče, razen zlobnežev v zgodbi, seveda.

Trilogija nenavadnih otrok je fantazijsko branje za vse generacije in to je izjemna pohvala, ki jo lahko dobi mladinska knjiga. Zanimiv dodatek s fotografijami pa nam da dodatno globino v razumevanje celotne zgodbe. Vseeno pa knjiga ni namenjena najmlajšim, saj velikokrat prevladujejo bolj grozni aspekti, ki lahko prestrašijo tudi starejše bralce.

Nauk in uživanje, česa več si že ne moremo želeti. In to nam da trilogija Ransoma Riggsa.

Nenavadnost in kako jo sprejeti

Otok nenavadnih otrok

Ransom Riggs, prevedla Jedrt Maležič, 352 strani.

Roman Ransoma Riggsa Otok nenavadnih otrok brez predaha srhljivo vleče v čudesni svet mladega Jacoba, ko se osamelo sooča z depresijo po grozljivi prigodi z dedkom Abrahamom, domnevno dementnim, očitno še kako posebnim junakom. Če naj Jacob količkaj verjame dedovim zgodbam, mora na čudno in samotno pot, a starši bi ga najraje ovili v vato, saj vendarle nič, čemur naj bi bil Jacob priča v dedovi hiši, ne zveni smiselno. Jacob se kljub ovirajoči zaščiti družine in edinega prijatelja zakoplje v dedkove fotografije, ki sprožijo nujno potovanje na otok ob britanski obali. Čudaški in robati prebivalci niso nič v primerjavi z vremenskimi neprilikami in bizarno vilo na zapuščeni obali, zdaj razdejano od bombardiranja v drugi svetovni vojni, nekoč pa razkošno zavetje za prav posebne sirote, ki so med vojno ob odkritju svojih vnebovpijoče nenavadnih darov ubežale svetu slehernikov in našle varovalo v časovni zanki, ki jo pričara karizmatična imbrinka gdč. Selec, več kot učiteljica ali varuška. Ker Jacob družabništvo s posebneži ohranja skrivno, ga pestijo mnoge zagate, od katerih je nemara najbolj pereča razdvojenost med svetovoma, naposled pa se v škripcih znajde celotna srenja posebnežev, ko se otrokom razodevajo ukane zlih človečnjakov in votležev s smrtno nevarnimi nakanami.

Votlo mesto

Ransom Riggs, prevedla Maja Ropret, 384 strani.

3. september 1940. Deset otroških posebnežev beži pred vojsko smrtonosnih pošasti. In le ena oseba jim lahko pomaga. Ko le ne bi bila ujeta v telo ptice … V naslednjem dejanju povsem neverjetnega popotovanja, ki ga je razprl Otoku nenavadnih otrok, se Jacob Portman in njegovi novi zavezniki namenijo v London, svetovno prestolnico posebnežev. Tam se nadejajo ozdravitve svoje ljubljene ravnateljice, gospodične Selec. A v tem od vojne opustošenem mestu strahotna presenečenja prežijo prav na vsakem koraku. In da bi Jacob otroške posebneže mogel pripeljati na varno, mora razrešiti zagonetko ljubezni do Emme Bloom.

Knjižnica duš

Ransom Riggs, prevedla Jedrt Maležič, 470 strani.

Uvodne strani domišljijske srhljivke odstrnejo, da je šestnajstletni Jakob obdarjen z nenavadno nadnaravno sposobnostjo. Zlobne sile otroške posebneže držijo ujete v strogo zastraženi trdnjavi. V želji po njihovi rešitvi se Jakob poda na nevarno potovanje skozi časovno zanko. Spremljata ga Emma Bloom, dekle, pod katere prstnimi konicami zlahka vzplamtijo ognjeni plameni, in pasji prijatelj Addison MacHenry, ki je vešč izvohljanja izgubljenih otrok. Pot trojico vodi iz sodobnega Londona do labirinstkih ulic Hudičeve posesti, najbolj bedne četrti v vsej viktorijanski Angliji. To je kraj, kjer naj se enkrat in za vselej odloči usoda čudaških otrok …

Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.

Žiga Kastelic
+ objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.