Mineva 18 let od najhujšega terorističnega napada na ozemlju ZDA, ko je 11. septembra 2001 19 samomorilskih skrajnežev ugrabilo štiri ameriška potniška letala. Dva od njih sta treščila v stolpnici World Trade Centra v New Yorku, tako imenovana »dvojčka«. Tretje letalo je strmoglavilo na Pentagon (osrednjo stavbo ameriškega Ministrstva za obrambo), četrto pa v Pensilvaniji. Teroristični napad je zahteval življenja 3.000 ljudi, tudi 19 teroristov.
»A Day to Remember«
Dogodek je postal znan kot 9/11 (nine eleven). Gre za ameriški zapis datuma 11. september, ko so se teroristični napadi zgodili. To je prelomen datum 21. stoletja, saj je spremenil potek zgodovine. S svojo dediščino še danes odmeva v zavesti Američanov in celotne sodobne družbe.
Zakaj?
Leta 2004 je odgovornost za napade prevzel Osama bin Laden, voditelj islamske ekstremistične skupine Al Kaida. Razlogi za napad naj bi tičali v ameriški podpori državi Izrael, prisotnosti ameriške vojske v Savdski Arabiji in ameriških sankcijah proti Iraku zaradi invazije v Kuvajt.
Odmevi in spomini
V spomin 11. septembru so zrasla mnoga obeležja. Med njimi je najpomembnejši the National September 11 Memorial & Museum v New Yorku.
Skoraj 10 let po napadu, leta 2011, so Osamo bin Ladna v Pakistanu zajeli in ubili pripadniki ameriške mornarice.
Od vseh ljudi, ki so bili v World Trade Centru, ko sta vanju treščili letali, jih je preživelo le 6.
9/11 je dobil svoje ime po članku, ki ga je jutro po napadu izdal The New York Times. Headline se je glasil: »America’s Emergency Line: 9/11«.
Lokacija nekdanjega World Trade Centra je postala znana pod imenom Ground Zero. Izvorno je bila ta referenca v uporabi za kraj, kjer je leta 1945 nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba.
11. september je danes v ZDA Patriot Day (dan domoljubja). To je nacionalni žalni dan v spomin žrtvam terorističnega napada.
Sledi v kulturi in mentaliteti
Neposredno po napadih 11. septembra se je v ameriški družbi močno okrepila zavest o družinskem življenju in pomenu časa, preživetega z družino. Obisk v cerkvah je narasel, ljudje so začeli intenzivno javno izražati svojo domovinsko pripadnost, recimo z izobešanjem ameriških zastav.
Ta pretresljivi dogodek je odločilno vplival tudi na religioznost posameznikov: nekateri so postali veliko bolj verni, da bi našli tolažbo ob izgubi ljubljenih v napadu. Drugi so začeli dvomiti o obstoju boga ali pa so popolnoma izgubili vero vanj.
9/11 je navdihnil mnoge filme, serije ter glasbo in literaturo. Najbolj znan roman s tematiko o 11. septembru je Crazy Gran Garyja Bottinga. V vsem kulturnem ustvarjanju so se pojavile sledi post-9/11 kulturnega sindroma, katerega del so tudi teorije zarote.
Teorije zarote
… so nepogrešljiv spomin na 11. september in so postale družbeni fenomen. Nekateri verjamejo, da so bili napadi 11. septembra zaigrani, da so dvojčka zrušili kar Američani sami. S tem naj bi upravičili kasnejšo ameriško vojno proti terorizmu, ki jo je začel takratni ameriški predsednik George Bush in ki traja še danes. Tako je ameriška vojska kmalu po 9/11 v okviru operacije Enduring Freedom (ohranjanje svobode) napadla Afganistan, da bi strmoglavila tamkajšnje talibane, ki so podpirali bin Ladna in Al Kaido. Vojna proti terorizmu naj bi bila izgovor tudi za vse nadaljnje ameriške vojaške posege (kot npr. napad na Irak leta 2003).
Spet druga teorija zarote, ki jo podpirajo predvsem protijudovske struje, pravi, da je napade 11. septembra koordiniral Izrael.
Mnogo privržencev ima tudi prepričanje, da so bili v napad vpleteni ali pa so zanj vedeli ljudje na ključnih položajih v ameriški politiki in gospodarstvu, pa se niso pravočasno odzvali, da bi preprečili napad.
Novinar
