Vesel Svarožič, koledo in božič!

Božična sveča.

Si se kdaj vprašal, zakaj praznujemo božič ravno 25. decembra? Poskrolaj in odkrij bogato zgodovino tega tradicionalnega praznika, ki je že tisočletja ukoreninjen v zavest človeštva.

Božič je po svoji današnji definiciji verski praznik: za božič kristjani praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa. V katoliških in protestantskih državah praznujemo božič 25. decembra, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. V večini pravoslavnih Cerkva, kjer uporabljajo julijanski koledar, pa ga praznujejo s 6. na 7. januar.

Božični okrasek s soncem v odsevu.

Ko dan premaga noč

V svojih najglobljih koreninah, dolga stoletja pred prihodom Jezusa Kristusa v zgodovino človeštva, pa je čas okoli zimskega solsticija (21. december, ko je noč najdaljša) vedno bil čas praznovanja. V današnji Evropi so naši predniki v najtrši zimi praznovali svetlobo in rojstvo. Ob zimskem solsticiju so se veselili, da so najtemnejši zimski dnevi za njimi, da se bo dan končno začel spet daljšati in da bo spet topleje in svetleje.

Besede in prazniki, prazniki in besede

S starodavnim praznovanjem svetlobe in rojstva so tesno povezane tudi besede, s katerimi opisujemo božič v današnjem pomenu. Vsem dobro znan angleški izraz za ta praznik – Christmas – pomeni »maša na Kristusov dan« (mass on Christ’s day). V marsikateri angleški božični pesmi pa lahko namesto dobrega starega Christmas zaslediš besedo Yule. To je star germanski izraz, ki pomeni – ja, prav ugibaš – slavje ob zimskem solsticiju.

Ciklični prikaz zimskega solsticija.

V daljni Skandinaviji so namreč severnjaki slavili Yule ali zimski solsticij od 21. decembra do konca januarja. Moški so v znak praznovanja zakurili kresove. Ob dobri hrani in pijači so slavili, dokler ni ogenj dogorel oziroma je zmanjkalo kuriva. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.

Naš, slovenski božič (ki se piše z MALO začetnico!) pa pomeni dobesedno »mali bog«. Naši slovanski predniki so, tako kot na daljnem severu, ob zimskem sončnem obratu praznovali: pa ne še rojstva Jezusa, temveč rojstvo boga Svarožiča, Svarogovega sina. To božanstvo je poosebljalo mlado sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju.

Blessed Yule

Veseli december … tudi pred 2000 leti

Tako je bil konec decembra na stari celini idealen čas za praznovanje: večino živine so zaklali, da je ni bilo treba hraniti čez zimo. Za mnoge je bil to edini čas v letu, ko so imeli na voljo sveže meso. Kot nalašč so v zimskem času zvarili tudi največ piva, vino pa je končno dozorelo za pitje. Kaj jim je pa drugega preostalo? Fešta!

V mnogo južnejšem Rimu zime niso bile tako trde kot tiste na severu. Rimljani so ob istem času kot sosedje Slovani ali daljni Skandinavci praznovali Saturnalije – praznik, posvečen bogu kmetijstva, Saturnu. Začeli so okoli zimskega solsticija in slavili en mesec. Saturnalije so bile uživaški praznik: hrane in pijače je bilo v izobilju, običajen rimski ustroj družbe pa je bil obrnjen na glavo. Za en mesec so sužnji postali gospodarji, kmetje so vladali mestom, šole so zaprli in vsi so skupaj so na veliko praznovali.

Feast, party.

Se je Jezus res rodil na božič?

Po padcu rimskega imperija je bil v prvih letih krščanstva glavni praznik velika noč, Jezusovega rojstva sploh niso praznovali. V 4. stoletju pa se je vodstvo krščanske cerkve odločilo, da Jezusovo rojstvo postane praznik. Težava je bila v tem, da v Svetem pismu ni nikjer omenjen datum njegovega rojstva. Kljub temu nekateri indici kažejo na to, da naj bi se Jezus rodil spomladi; kako bi pastirji sicer pasli sredi zime? Papež Julij I. je za datum praznovanja rojstva Odrešenika na koncu izbral praktičen datum, ki je bil med poganskimi predniki že tako ali tako od nekdaj namenjen praznovanju: 25. december. Sprva se je božič imenoval »praznik rojstva« in se je skupaj s krščanstvom kmalu razširil po vsem svetu.

Jaslice.

Kako je nastal ameriški božič

V zgodnjem 17. stoletju se je skupaj z verskimi reformami v Evropi spremenil tudi način praznovanja božiča – v Angliji so ga začasno celo ukinili, a je bil kmalu spet uveden. Angleški kolonialisti so božič prepovedali tudi v Ameriki in vsak, ki je na kakršen koli način izkazoval christmas spirit, je moral plačati kazen. Po ameriški vojni za neodvisnosti so se Američani počasi otresli angleške nadvlade in njihovih navad. Tako so v ZDA šele v 19. stoletju zares začel praznovati božič. Američani so božič ponovno odkrili in ga iz poganskega karnevalskega slavja spremenili v družinski praznik miru in tradicije. Na to je močno vplival tudi izid Dickensove božične klasike, A Christmas Carol. Ta zgodba nam predstavi, kako pomembno je med prazniki pomagati ubogim in se posvetiti družini. Tako so Američani v naslednjih 100 letih oblikovali popolnoma novo, lastno tradicijo praznovanja božiča. Takrat je postalo običajno okraševanje drevesc, pisanje božičnih voščilnic in obdarovanje, svet pa je spoznal Božička.

Ameriški božič.

… in zakaj je lahko božiča tudi preveč

»Ameriški božič« se v današnjem času zelo uspešno uveljavlja tudi pri nas v Evropi. Vsi ves čas poslušamo (in v tem času tudi zelo čutimo), da je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, ki nas sili h kupovanju daril (in pretiranemu zapravljanju), prekomernemu okraševanju in tekmovanju. Ker božič zaradi vsiljivih kapitalističnih strategij začenja izgubljati svoj »true meaning«, se v evropski družbi pojavljajo vse močnejša mnenja o tem, da je treba ameriško verzija božiča omejiti.

Zabavna dejstva o božiču

V srednjem veku so bila božična slavja množična, hrupna in divja, podobna današnjim karnevalom in veselicam.

Figura Božička je osnovana na osebnosti sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža – krščanskega škofa, ki je pomagal ubogim in revnim in na skrivaj obdaroval otroke.

Božiček ni bil vedno oblečen v rdeče: včasih so ga upodabljali v zeleni, vijolični ali modri barvi. Svojo današnjo podobo je dobil z oglasom Coca Cole, ki je dobrega moža odela v barve svoje znamke.

Božiček s kokakolo.

Angleški izraz Christmas v zadnjem času zamenjuje krajši Xmas. Pomen te skrajšane besede ni nič drugačen in je še vedno zelo versko zaznamovan. Xmas je našel navdih v grščini, saj se v grškem jeziku beseda »Christ« (Kristus) začne s črko X (Christós – Χριστός). Uporaba besede Xmas se je začela že v 16. stoletju.

Drugo staro slovansko ime za praznovanje zimskega solsticija je koleda, ki pomeni krog – letni cikel. V predkrščanskem času so ljudje na čas gledali kot na neskončen krog (menjavanje 4 letnih časov) in ne linearno (v obliki časovne premice) kakor danes. Iz besede koledo izhaja tudi kolednica, izraz za ljudske pesmi, ki so se tradicionalno pele v času božiča in za šego koledovanja, ki jo v Sloveniji poznamo še danes.

Lara Oštrbenk
Lara Oštrbenk

Junior novinar

Ti je prispevek všeč? 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic (7 ocen, povprečje: 4,71)
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.