Astronomi pričakujejo eksplozijo zvezde v naši bližini

The Rosette Nebula (NGC 2237, Caldwell 49) is the large hydrogen, sulfur and oxygen gas cloud in the constellation of Monoceros. The open star cluster NGC 2244 (Caldwell 50) consists of stars being formed from the nebula. The nebula is 5,200 light years away from Earth. Amateur image, total exposure time: 15h45m, HST palette image.
Foto: dzika_mrowka iz iStock

Z zvezdo Betelgezo se dogaja nekaj čudnega. Njen štiristodnevni cikel, ko postaja svetlejša ali šibkejša, se je očitno prekinil. Pred tremi leti so profesionalni in amaterski astronomi opazili, da je Betelgeza čez noč postala manj svetla. Kot se je izkazalo, je šlo za ogromen zvezdni izbruh, ki je ustvaril meglico, ki je zasenčila Betelgezino svetlobo. Vendar od takrat Betelgezina svetlost le narašča in astronomi pričakujejo, da se njeno življenje bliža koncu – eksplozivni smrti v obliki supernove.

Rdeči orjak Betelgeza

Betelgeza je deseta najsvetlejša zvezda na nebu. Je rdeči orjak s premerom 1,6 milijarde kilometrov. Če bi jo zamenjali s Soncem bi segala skoraj do Saturna. Nahaja se v ozvezdju Orion, kjer je druga najsvetlejša za zvezdo Rigel. Stara je med 8 in 10 milijoni let, zdaj pa astronomi sklepajo, da prehaja v zadnji stadij svojega življenja. Od Zemlje je oddaljena le 650 svetlobnih let, kar pomeni, da imamo Zemljani rezervirano prvo vrsto v kozmičnem teatru.

cancer fog, supernova remnant, supernova
Foto: WikiImages iz Pixabay

Betelgeza raste

Ko se zvezde bližajo koncu, začnejo rasti. Vodika jim je zmanjkalo, helij se pretvarja v ogljik in ogljik v težje elemente kot na primer železo. Pri orjaških zvezdah kot je Betelgeza gravitacija jedra več ne more zadrževati vse energije in rdečega orjaka raznese – postane supernova. Glede na astronomska opazovanja, je Betelgeza že v zadnji fazi življenja. V zadnjih treh letih postaja vse svetlejša in večja. Iz desetega mesta za najsvetlejšo zvezdo na nebu se je premaknila na sedmo.

Zvezdna karta Oriona
Foto: on astrotourism

Kaj se zgodi ko zvezda umre?

Ko bo prišlo do Betelgezine supernove, bo njena svetlost narasla 10- ali celo 100-tisočkrat, pravijo astronomi. Lahko celo tako svetla kot polna luna, le da bo njena svetloba skoncentrirana v eni sami točki. Vidna bo podnevi in ponoči bo metala sence. Glede na prejšnje izkušnje se predvideva, da jo bomo lahko opazovali kar nekaj časa. Supernova leta 1181, ki se pojavlja v kitajskih in japonskih zapisih, je bila vidna pol leta. Leta 1604 je Keplerjeva supernova ostala na nebu 3 tedne.

galaxy, fog, kosmus
Foto: spirit111 iz Pixabay

650 svetlobnih let je ravno prava razdalja za varno občudovanje nebesnih ognjemetov. Zemljani bomo doživeli zaveso izstreljenih nevtrinov, ki bodo dodobra stresli naše senzorje, česa več od nove luči na nebu pa ni za pričakovati. Poleg tega astronomi predvidevajo, da se bo Betelgezina supernova zgodila nekje med 10.000 in 100.000 let v prihodnosti.

Prejšnji članekLjubljanski grad bodo zavzeli dobrodelni tekači – 30. Študentski tek na grad
Naslednji članekKomentar: Zadnji žebelj v krsto sprave

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.