Si že kdaj slišal za teorijo, da imamo že ob rojstvu določeno največje število srčnih utripov? Glede na to teorijo smo z vsakim srčnim utripom bližje smrti. Od tu izvira tudi strah, da si s športom lahko skrajšamo življenje, saj »porabimo« več srčnih utripov. Med aktivnostjo namreč srčni utrip naraste.
Očitno tudi Donalda Trumpa skrbijo negativni učinki športne aktivnosti, saj je izjavil, da je človeško telo kot baterija z omejeno energijo, ki jo vadba le izčrpa. Je strah znanstveno utemeljen? Nova raziskava iz Avstralije razbija MIT, ki je v preteklosti poskrbel za razprave o smiselnosti in varnosti športa.
Pulz med aktivnostjo le košček resnice …
Kdor širi strah pred športom zaradi povišanega srčnega utripa med aktivnostjo, zgreši bistvo. Športno aktivni smo namreč le relativno majhen del dneva. V tem času je srčni utrip res precej višji kot v mirovanju. A še vedno večino utripov v našem življenju predstavljajo utripi v mirovanju – celo pri zelo aktivnih posameznikih. Srčni utrip v mirovanju pa je odvisen od naše fizične pripravljenosti.
Športniki porabijo manj utripov v mirovanju
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji JACC: Advances, ugotavlja, da najbolj fizično pripravljeni posamezniki v mirovanju zabeležijo le okrog 40 utripov na minuto. Običajno velja, da srčni utrip v mirovanju znaša med 70 in 80 utripi na minuto. To pomeni, da kljub višjim vrednostim med treningi, športniki na koncu dneva zabeležijo manj utripov od neaktivnih posameznikov.
Utrip v mirovanju pomemben kazalec zdravja
Boljša fizična pripravljenost pomeni, da telo postane metabolično učinkovitejše. Nižji srčni utrip v mirovanju pa ni le kazalec odlične fizične pripravljenosti, temveč tudi pomemben kazalec dolgoročnega zdravja. Povečanje fizične aktivnosti lahko izboljša zmogljivost srca in zniža tveganje srčno-žilnih bolezni. Vadba je močno povezana tudi z boljšim mentalnim zdravjem, daljšo življenjsko dobo in nižjo pojavnostjo srčnih bolezni.
Neto učinek športa: 11.500 utripov manj
Kakšen je torej neto učinek odlične fizične pripravljenosti na število utripov v celotnem dnevu? Glede na podatke v raziskavi znaša povprečni srčni utrip športnikov 68 udarcev na minuto. Povprečni srčni utrip ne-športnikov je znašal 76 udarcev na minuto. V obdobju 24 ur to pomeni približno 97.920 utripov za športnike in 109.440 utripov za ne-športnike. Športniki torej vsak dan prihranijo kar 11.500 utripov, kar pomeni 10 odstotno razliko. Za svoje zdravje največ lahko narediš, če poskrbiš vsaj za zmerno telesno pripravljenost. Že nekaj ur načrtne vadbe tedensko lahko izboljša učinkovitost srca in potencialno podaljša življenje za nekaj let. Več o tem, kako lahko načrtno znižaš srčni utrip, izveš v posnetku. A če opažaš, da je tvoj srčni utrip nenormalno povišan, se o tem vsekakor posvetuj z zdravnikom.
Novinar
