Študentom se pogosto očita, da njihovo prehrano sestavljajo makaroni, konzerve in kava. Čeprav ta stereotip ne drži vedno, se konzerve na jedilniku znajdejo pogosteje, kot bi si morda želeli. A kakšne posledice prinaša redno uživanje konzervirane hrane? Preberite do konca, saj bo odgovor marsikoga presenetil.
Kljub slabemu slovesu konzerv je namreč pomembneje, kaj točno izberete, kot dejstvo, ali živilo prihaja iz konzerve. Med postopkom konzerviranja se resda lahko nekaj hranil izgubi, vendar številna živila še vedno vsebujejo vitamine, minerale, beljakovine, vlaknine in zdrave maščobe. Vseeno nekaterih nevarnih vplivov na zdravje ne gre zanemariti. Preberite si, kaj v resnici pomeni prehrana iz konzerv za vaše zdravje.
Krvni tlak se lahko zviša
Nekatera konzervirana živila vsebujejo dodan natrij, ki izboljša okus in podaljša obstojnost. Prekomeren vnos natrija lahko zviša krvni tlak, zato je pri ljudeh z že povišanim tlakom priporočljivo omejiti vnos. Pri izbiri konzerviranih živil je smiselno preveriti oznake na embalaži in se odločiti za izdelke z manj natrija ali brez dodane soli. Izpiranje konzervirane zelenjave lahko dodatno zmanjša njegovo količino.
Zaužijete lahko preveč kalorij in sladkorjev
Tudi sicer zdrava živila, kot so različni sadeži, so lahko konzervirana v sladkornem sirupu ali z dodatkom sladkorjev. Dodani sladkorji prispevajo predvsem energijo brez pomembnih hranil. Če jih zaužijete preveč, se boste tudi hitreje zredili. Boljša izbira je sadje, konzervirano v vodi ali lastnem soku.
Srce lahko trpi zaradi nasičenih maščob
Nekatera konzervirana živila, na primer kremne juhe, jedi s sirom in enolončnice, vsebujejo večje količine nasičenih maščob. Te lahko zvišujejo raven LDL holesterola, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap. Zato je priporočljivo spremljati vsebnost nasičenih maščob in omejiti njihov skupni dnevni vnos na 13 gramov ali manj.
Dodatki in konzervansi imajo lahko neznane učinke
Konzervirana živila spadajo med predelana živila. Nekatera so minimalno obdelana in vsebujejo le osnovne sestavine (sadje, zelenjavo ali stročnice), druga pa lahko vključujejo dodatke, konzervanse, barvila in ojačevalce okusa. Dolgoročni učinki teh snovi še niso povsem raziskani. Nekateri izdelki lahko vsebujejo tudi majhne količine bisfenola A (BPA), kemikalije, ki lahko vpliva na hormonsko ravnovesje. Danes številni proizvajalci uporabljajo embalažo brez BPA, zato je smiselno izbrati le takšne izdelke.
Vaše telo prejme dodaten vnos hranil
Sliši se skregano z vsemi priporočili zdrave prehrane – najboljši vir mikrohranil so vendar sveža živila? Ne vedno in odvisno, za katera hranila gre. Konzervirane ribe, kot so tuna, losos in sardine, so odličen vir omega-3 maščobnih kislin.
Sadje in zelenjava se za potrebe konzerviranja običajno obirata v času največje zrelosti, zato vsebujeta veliko kakovostnih hranil, ki se med konzerviranjem ohranijo. Večina vitaminov in mineralov ostane stabilnih, prav tako pa na postopek konzerviranja niso občutljive beljakovine, vlaknine in maščobe.
Toplotna obdelava lahko pri nekaterih živilih celo poveča razpoložljivost antioksidantov. Primer tega je likopen v paradižniku, ki je v konzervirani obliki bolje dostopen, saj toplota pomaga sprostiti to spojino. Kljub temu lahko pride do nekolikšnega zmanjšanja vodotopnih vitaminov, kot sta vitamin C in nekatere skupine vitamina B, saj so občutljivi na visoke temperature.
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki pogosto uživajo konzervirano hrano, v povprečju višji vnos esencialnih hranil kot tisti, ki je ne – dejstvo, ki ga ni pričakoval nihče.
Pomaga vam lahko finančno in v stresnih obdobjih
Sveža živila imajo omejen rok trajanja in jih je treba hitro porabiti, medtem ko konzervirana hrana zdrži bistveno dlje, pogosto več let. Posledično se zmanjša količina zavržene hrane, kar lahko pomeni tudi finančni prihranek. Pogosto so konzervirana živila že v trgovini cenejša od svežih. Konzervirana živila so priročna, saj so že pripravljena za uporabo, ne potrebujejo hlajenja in jih lahko enostavno shranjujete. Za pripravo pogosto zadostuje le nekaj minut segrevanja.
Zaključek: pomembneje je, KATERA živila se skrivajo v konzervi
Vse posledice za zdravje izhajajo iz določenih sestavin ali dodatkov, ki se pogosteje pojavljajo v konzervah – a ne vedno. Zato je pomembneje kot to, kako pogosto odprete konzervo, kaj se v konzervi skriva. Konzervirana živila pogosto vključujejo zelenjavo, sadje, fižol, juhe, enolončnice, čili kon karne, piščanca in druge vrste mesa, olive, tuno, lososa in druge morske sadeže.
Osnovna živila, kot so zelenjava, sadje, stročnice, ribe in pusto meso, so celo iz konzerve lahko zelo koristna. Pri izbiri bodite pozorni na sestavo izdelka in se izogibajte tistim z veliko natrija, sladkorja, nasičenih maščob ali nepotrebnih dodatkov. Krajši seznam sestavin je praviloma boljša izbira. Prav tako preverite embalažo in se izognite poškodovanim pločevinkam.
Redno preverite tudi rok uporabe, da zagotovite varnost in kakovost izdelka. Ravno zaradi dolgega roka trajanja, konzerve pogosteje pospravimo v klet in pozabimo nanje.
Novinar
