S 1. oktobrom je začel pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje delovati državni študentski servis. Po mesecu dni delovanja smo se nanje obrnili z nekaj vprašanji.
V prvem mesecu delovanja je odziv pozitiven, dela pa še veliko
Do 11. novembra se je registriralo že 680 dijakov oziroma študentov ter 214 delodajalcev. »Trenutno imamo objavljenih 17 oglasov in izdanih 58 napotnic,« so nam pojasnili.
Za primerjavo, e-Študentski ervis ima po uradnih podatkih na njihov spletni strani več kot 2.500 objavljenih oglasov vsak dan. Letno sodelujejo z več kot 17 tisoč delodajalci in več kot 93 tisoč dijaki oziroma študenti. Od tega jih je skoraj devet tisoč mednarodnih študentov, ki prihajajo iz skoraj sto različnih džav.
»Odziv dijakov/študentov in delodajalcev je zelo pozitiven, zaznavamo veliko zanimanja za digitalizirano storitev na obeh straneh uporabnikov,« so nam pojasnili. Cilj Zavoda je po njihovih besedah, da z z digitalizirano storitvijo študentskega dela pritegnejo k sodelovanju čim večje število uporabnikov – delodajalcev, dijakov in študentov. »Storitev želimo približati mladim in jim ob tem nuditi še podporo pri kariernih odločitvah in prehodih v karieri,« so dodali.
S samo digitalno platformo v prvem mesecu niso imeli večjih tehničnih težav, ki bi vplivale na nemoteno in neprekinjeno delovanje. V Študentski servis ZRSZ niso prejeli povratnih informacij, ki bi kazale potrebo po izboljšavah storitve. »Smo pa prejeli kar nekaj pozitivnih povratnih informacij. Uporabo storitve in povratne informacije uporabnikov redno spremljamo in smo pripravljeni na takojšen odziv,« so izpostavili.
Težav z izplačili (še) ni, v prihodnjih mesecih bodo servis promovirali
Ker servis deluje le mesec dni, s povratnimi informacijami na način izplačevanja s strani študentov/dijakov ne razpolagajo. »ZRSZ si prizadeva, da bodo dijaki in študenti svoje zaslužke prejeli v najkrajšem možnem času po oddaji podatkov o opravljenem delu s strani delodajalca. «
Spomnimo: Ena pomembnejših razlik v primerjavi z nekaterimi zasebnimi študentskimi servisi je način izplačevanja zaslužka. Študent pri državnem servisu na nakazilo čaka, dokler delodajalec ne poravna računa.
Kljub temu je pomembno gledati tudi naprej. »V prihodnjih mesecih bomo večino aktivnosti usmerili v promocijo storitve, predstavitvi njenih prednosti in pridobivanju novih uporabnikov. Redno spremljamo izvajanje storitve, uporabniško izkušnjo in odzive uporabnikov na podlagi česar bomo storitev, če bo potrebno, nadgrajevali in uvajali izboljšave.«
Kako se je izkazalo preverjanje delodajalcev?
Kot prednost novega sistema je bilo predstavljeno preverjanje delodajalcev pred objavo prostih del. Zavod pri tem deluje najprej preventivno, skladno s 7. a členom Zakona o urejanju trga dela, z namenom, da bi v čim manjši meri prihajalo do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti, saj objavlja le oglase preverjenih delodajalcev.
»Zavod ne objavi oglasa za študentsko delo za delodajalca, ki se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami in lahko zavrne objavo oglasa, če ugotovi, da gre za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene objave objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije,« so razložili in dodali, da so sedaj ni bilo primera, da bi delodajalcu oglas zaradi navedenih razlogov zavrnili.
Poudarjali so tudi več podpore mladim na področju kariernega razvoja, od svetovanja in priprave življenjepisov do priprave na zaposlitvene razgovore.
»Dijaki in študenti imajo že zdaj na voljo spletne pripomočke, priročnike, orodja pri raziskovanju priložnosti za delo, oblikovanju prijave na delo in življenjepisa ter priprave na razgovor, spoznavanju poklicev, odkrivanju možnosti za prvo zaposlitev ter načrtovanju karierne poti. V okviru posredovanja študentskega dela dobijo možnost koriščenja brezplačnih storitev kariernega svetovanja pri prehodu na trg dela ali v nadaljnje izobraževanje. Študentom in dijakom tako pomagamo, da bodo njihove karierne odločitve rezultat dobre predhodne informiranosti,« so jasni pri Zavodu, ki uporabnike Študentskega servisa podpira na karierni poti od iskanja študentskega dela do prve zaposlitve.
Po mesecu delovanja pa kot veliko prednost izpostavljajo strokovno usposobljene karierne svetoovalce in razvita razvita orodja za vseživljenjsko karierno orientacijo za izvajanje kariernega svetovanja dijakom in študentom pri izbiri nadaljnjega izobraževanja, ob zamenjavi izobraževalnega programa in prehodu na trg dela.
K temu so dodali: »S tem, ko zavod že med šolanjem vključuje dijake in študente v svoje storitve, poskrbi za njihov lažji prehod na trg dela po zaključku študija ali prehodu na trg dela.«
Kaj pa je cilj ‘državnega študentskega servisa?’
Besedo smo prepustili kar njim. »Cilj Zavoda je, da z digitalizacijo storitev študentskega dela pritegne k sodelovanju čim večje število uporabnikov – delodajalcev, dijakov in študentov. Storitev želimo približati mladim in jim ob tem nuditi še podporo pri kariernih odločitvah in prehodih v karieri. Prizadevali si bomo storitve približati tudi delodajalcem iz zasebnega in javnega sektorja, saj predstavljajo enostaven, dostopen in brezplačen način objave študentskih del ter povezovanje s potencialnimi kandidati.«
Da se je vzpostavil državni sistem, je bil eden izmed razlogov tudi preusmerjanje sredstev od posredovanja študentskega dela v proračunski sklad za štipendije. Višina sredstev iz naslova koncesijske dajatve je neposredno povezana z obsegom dejansko opravljenega in obračunanega študentskega dela.
Zavod tako za razliko od koncesionarjev 23,7 % sredstev od koncesijske dajatve vrne v proračunski sklad: »Naš cilj je, da z digitalizacijo storitve k sodelovanju pritegnemo čim več delodajalcev, dijakov in študentov.«
Urednik portala Student.si
