Ena glavnih punk skupin v Sloveniji se je vrnila na sceno. Za oboževalce so poskrbeli že po raznih mestih v Slovenijo, februarja pa se vračajo v Cvetličarno. Glavni pevec skupine NIET Borut Marolt in kitarist Igor Dernovšek sta mi zaupala, kako so potekala njuna študentska leta.
Za vama je že nekaj koncertov po ponovni združitvi. Kakšni so bili občutki? Kateri koncert se vama je zaenkrat najbolje vtisnil v spomin?
Borut: Prvi v Izoli po treh letih je bil gotovo nekaj posebnega, sicer so bili vsi koncerti odlični. Najbolj pa je publika »ponorela« v Kranju.
Igor: Meni je bil prvi v Izoli nekaj posebnega po tem, ker sem bil na kitari še nekoliko zarjavel, potem pa je steklo. Vsi koncerti so bili super, sploh Kranj, ki je bil kar dvakrat razprodan, in tisti za silvestrovo v Ljubljani. Rad namreč igram pred veliko množico.
Ker je to portal namenjen študentom, nas seveda zanima malo več o vajinih študentskih letih. Borut zate vemo, da si bil študent geografije na Filozofski fakulteti, Igor tvoj študij pa je skrivnost. Tudi če nis9ta oba obiskovala fakultete, ali bi nama še vseeno zaupala, kako so bila videti vajina študentska leta?
Borut: Sam imam izjemno lepe spomine na študentska leta. Na geografiji smo bili zelo dobra klapa. Bili smo pridni, kar se tiče študija in obštudijskih aktivnosti. Anekdot je ogromno, vendar se o teh zadevah izven študentske ekipe seveda ne govori. Ena zadeva: sošolci s fakultete smo vsako leto vikend pred silvestrovim najeli kakšno odročno kočo, kjer smo praznovali novo leto. Bili je vse tako kot mora biti: odštevanje ob polnoči, šampanjec itn. Tako smo v tistem obdobju vsi imeli dvokratno praznovanje. Tudi na profesorje imam zelo lepe spomine. Predvsem je šlo za to, da na geografiji nismo bili številke, ampak ljudje.
Igor: Moje študentsko obdobje pa je bilo zelo kratko. Po srednji šoli na Poljanah v Ljubljani sem se vpisal na Filozofsko fakulteto, na primerjalno književnost in filozofijo. Po dolgočasnih predavanjih sem vedno prvi pohitel ven iz razreda in nisem vedel, zakaj se ljudje gnetejo okoli profesorja. Šele čez nekaj mesecev sem ugotovil, da so hodili po inskripcije. Ker jih jaz nisem imel, nisem imel možnosti, da bi sploh lahko šel na izpite, zato sem obesil šolo na klin in se zaposlil kot prodajalec čevljev. Sem pa tako imel vsaj svoj denar.
Igor ti si bil član glasbene skupine Niet že od samih začetkov. Kako je to vplivalo na tvoje odraščanje? Si imel veliko oboževalk? Mogoče tudi oboževalcev?
Igor: Zaradi NIETOV sem imel same probleme. Ker sem v srednji šoli pogosto šprical, mi niso dovolili oditi na turnejo po Franciji. Dali so mi na izbiro: šola ali izpis. Seveda sem se odločil za izpis. Tako da sem potem zadnja dva letnika srednje naredil po izpitih. Kasneje mi je bilo zaradi pomanjkanja izobrazbe žal, saj sem imel zaradi tega veliko več težav, kje in kakšno službo bom dobil. Po drugi strani pa sem prav zaradi tega lahko več žuriral. Tudi z oboževalkami in oboževalci.
Kaj pa ti Borut, te je glasba spremljala že med študijem?
Borut: Moj srednješolski in kasneje tudi študentski bend je bil Prisluhnimo tišini. V tistem obdobju smo izdali tudi 2 albuma in precej preigrali po Sloveniji. Kilometrine mi pred vstopom v NIETE ni manjkalo.
Verjetno sta veliko časa v »tistih letih« tudi »zabušavala«. Ali ste veliko hodili ven? Mogoče imata v glavi kakšno smešno anekdoto iz raznih žurov?
Borut: Kot sem že povedal. Anekdote ostajajo v lepih spominih tistih, ki smo bili zraven. J
Igor: Ja, veliko smo žurali. Dobri časi. Anekdot bi lahko našteval še in še.
Glede na to, da sta danes v Ljubljani glavna žurerska študentska kluba Cirkus in Cvetličarna, predvidevam, da pri vama ni bilo tako. Kam sta največkrat hodila žurat?
Borut: Sam sem veliko prežuriral v oklici Ljubljane. Kot mulci smo hodili na koncerte v male dvorane, ki so takrat »cvetele« na periferiji. Tudi v kakšne klube. V Ljubljani pa Palma, K4, kasneje Hound Dog, Orto Bar in seveda Metelkova.
Igor: V 80. in 90. letih smo punkerji čez dan in zvečer hodili v Rio in Figovec, ponoči pa v Študentsko naselje, K4, v MC Zgornja Šiška, tudi v Turista. Veliko pa je bilo tudi zasebnih žurk.
Če bi se lahko vrnila v svoja študentska leta, ali bi kaj spremenila ali pa kateri dogodek ponovno doživela?
Borut: Verjetno ne bi spremenil prav dosti. Ponovno pa skozi to obdobje ne bi šel. Je bilo divje in naporno.
Igor: Jaz bi se takoj vrnil v takratne čase, če bi se dalo. Da bi poskusil izkoristiti še vse tiste priložnosti, ki si jih takrat nisem upal ali nisem imel časa.
Kot glasbenika imata oba za sabo veliko izkušenj. Mislim, da so se vaše ponovne združitve in novega albuma razveselile vse generacije, tudi študenti. Ali imata za konec kakšen nasvet za naše generacije?
Borut: Vsako obdobje v življenju ima svoj čar – študentsko pa eno izmed lepših in najbolj divjih. Užijte ga na polno.
Igor: Ja. Vse enkrat mine, tudi mladost. Zato jo užijte v kar največji meri. A po pameti.
Il disco é finito – punk comincia!
Novinar
