Bliža se matura, zato je sedaj čas še za zadnje temeljite priprave. A kako se sploh pripraviti na maturo iz nemščine? Tuji jezik, ki številnim predstavlja izziv in vir frustracij, pogosto zahteva nekoliko drugačen pristop kot učenje drugih predmetov.
Zato smo se pogovarjali s profesorico nemščine na Gimnaziji Kranj, Barbaro Triler, ki je z nami delila svoje izkušnje, najpogostejše napake dijakov ter konkretne nasvete, kako se učinkovito učiti in samozavestno pristopiti k maturi.
Katere metode učenja tujega jezika so po vaših izkušnjah najučinkovitejše?
Učenje jezika je učinkovito takrat, ko ima dijak motivacijo in željo, da se jezika nauči – to je osnovni pogoj. Pomembno je tudi, da pri učenju kombiniramo različne metode in razvijamo vse štiri jezikovne spretnosti: branje, poslušanje, pisanje in govor.
Možnosti za samostojno učenje zunaj pouka je danes veliko: spletne vsebine (videoposnetki, vaje, podcasti, spletne revije …), različne aplikacije, v zadnjem času tudi orodja umetne inteligence. Ključ do uspeha je čim več stika z jezikom prek različnih kanalov. Kljub temu pa ne smemo pozabiti na pomen ustreznega vodenja. Učitelj ima pomembno vlogo pri tem, da prepozna, kako ohraniti motivacijo dijakov. Možnosti je veliko, vendar ostaja vprašanje: ali bo dijak vztrajal tudi takrat, ko učenje ne bo več enostavno?
Kako pa se dijaki najbolje lahko pripravijo na ustni del mature iz nemščine?
Na ustni del mature se dijaki pravzaprav pripravljajo skozi celotno šolsko leto tako, da že med samim poukom aktivno sodelujejo v pogovoru, se samoiniciativno odzivajo na učiteljeva vprašanja in sodelujejo v razpravi o različnih temah. Dijaki se na vse tri naloge na ustnem izpitu lahko tudi ciljno pripravljajo tako, da urijo določena jezikovna sredstva, ki olajšajo izražanje v nemščini in omogočajo, da svoj govor dobro strukturirajo.
Katere napake sicer najpogosteje opažate pri maturi iz nemščine?
Če govorimo o celotnem izpitu splošne mature iz nemščine, lahko rečem, da dijakom največ težav povzroča pravilna raba slovničnih struktur v kontekstu. To se posebej pokaže pri nalogah pole 1B, kjer preverjamo poznavanje in ustrezno rabo jezikovnih struktur. Najpogosteje gre za rabo določnega in nedoločnega člena, različnih zaimkov ter veznikov. Takšne napake opažam tudi pri pisnem izražanju, torej pri pisanju krajših in daljših pisnih sestavkov.
Slovnične strukture pri pouku pogosto vadimo ciljno in strnjeno, ko pa jih je treba uporabiti v konkretnem kontekstu, imajo dijaki pri tem več težav. Pomembno se mi zdi, da razumejo, da je slovnica orodje, ki nam omogoča, da se jasno izrazimo – tako v pisni kot tudi v ustni komunikaciji.
Kako premagati strah pred govorjenjem nemščine?
Mislim, da lahko k temu veliko pripomore učitelj. Če spodbuja spontan govor, dijake usmerja in jim pomaga najti način, kako ubesediti svoje misli, bo z dovolj vaje tudi govor postopoma postal bolj tekoč. Spodbujanje govora v večjih skupinah je sicer zahtevnejše, vendar je z ustrezno izbiro metod mogoče uspešno razvijati tudi to spretnost. Pomembno je tudi, da učitelj v največji možni meri uporablja nemščino kot učni jezik in se k slovenščini zateče le, kadar je to nujno potrebno.
Kaj je po vašem mnenju najpogostejši razlog za neuspeh pri učenju nemščine?
Najpogostejši razlog je po mojem mnenju padec motivacije in premalo stika s ciljnim jezikom. Angleščina je danes prisotna skoraj na vsakem koraku, zato je za učenje nemščine potrebna zavestna odločitev in vztrajnost. Dijak se mora vedno znova odločiti, da bo sledil temu cilju – na primer, da bo gledal vsebine v nemščini namesto v angleščini, si ogledal kakšno serijo v nemščini ali poskušal govoriti nemško v realnih situacijah (npr. na smučanju v Avstriji), tudi če mu to ni najlažje. Ključna je torej doslednost in pripravljenost, da stopimo iz cone udobja.
Novinar
