Dnevnik Ane Frank izključen iz učnega načrta za slovenščino

Strokovni svet za splošno izobraževanje je leta 2018 potrdil posodobljen učni načrt za slovenščino na osnovnih šolah. S tem so s seznamov izključili Dnevnik Ane Frank, ki je bil pred spremembo na seznamu izbirnih besedil v učnem načrtu. Tja je bil uvrščen že v 70. letih prejšnjega stoletja.

Aktualna vsebina

Izposoja Dnevnika Ane Frank v slovenskih knjižnicah v zadnjih dobrih 25 letih stalno narašča. Leta 1995 je bilo nekaj več kot 400 izposoj, leta 2020 pa več kot 3600. Dnevnik 14-letne judovske deklice, ki je živela v času holokavsta med drugo svetovno vojno, je nastajal v skrivališču njene družine v Amsterdamu od leta 1942 do leta 1944.

Ogorčenje nad izključitvijo je izrazila Zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije: »Nedopustno je, da se iz skupnega spomina naših otrok odstrani pričevanje o najtemnejšem obdobju ne samo slovenske, temveč tudi vse človeške zgodovine, ki se nikdar ne sme ponoviti. Predvsem se to ne sme zgoditi v času, ko odhajajo zadnje priče holokavsta in drugih grozot nacizma in ko se zgodovina vse bolj in bolj zanika in spreobrača.«

Odgovor Zavoda za šolstvo

podoba Ane Frank
Podoba Ane Frank.

Izbirna besedila so prepuščena strokovni avtonomiji učiteljev, da bi obravnavali manj literarnih del bolj poglobljeno, so za MMC pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. »Večja izbirnost besedil je namreč eden od dejavnikov, ki pomembno prispevajo k večji motiviranosti učencev za branje, strokovno avtonomnim učiteljem pa daje možnost za večje upoštevanje književnih zmožnosti in interesov učenk in učencev,« so dodali. Učni načrt za zgodovino to delu v branje priporoča, učni načrt za slovenščino pa ne.

Dnevnik Ane Frank je še vedno pogosto obravnavano besedilo v osnovni šoli, so še opozorili na zavodu in pojasnili: »To besedilo tudi v prejšnjih učnih načrtih iz let 1998 in 2011 ni bilo opredeljeno kot obvezno, ampak je bilo med več deset predlaganimi besedili, med katerimi so učitelji avtonomno izbirali.«

Problematika učnih načrtov

Raziskovalka Milena Mileva Blažić opozarja na druge težave obstoječih učnih načrtov za slovenščino v osnovnih šolah. Njena analiza teh načrtov iz leta 2011 je pokazala, da so le 22 odstotkov predlaganih literarnih del napisale avtorice, vsa druga besedila pa so delo avtorjev. Poleg tega je zaznala majhen delež ljudskega slovstva (2 odstotka) v primerjavi z avtorsko književnostjo. Pokazala je še, da je 95 odstotkov leposlovnih del v učnih načrtih slovenska književnost, ki močno prevladuje v primerjavi z manj zastopanimi literarnimi deli tujih avtorjev.

Junior novinar

VIRMMC
Prejšnji članekPrvi koraki na poti do moto GP-ja
Naslednji članekNad Severnim tečajem zaznan prvi vesoljski orkan

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.