Kaj so NFT-ji?

BitCoin
Bitcoin

Original Mona Lize iz 16. stoletja si lahko ogledamo v pariškem Louvru, kjer je hranjena v vitrini iz neprebojnega stekla, venomer na temperaturi med 18 in 21 °C ter 50-odstotni vlagi. Njeno vrednost ocenjujejo na več kot 850 milijonov dolarjev. Takšno varovanje in visoka vrednost sta posledici dejstva, da je edina. Veliko slikarjev je dandanes sposobnih do potankosti replicirati DaVincijevo Mona Lizo, a original je le eden. Prav to pa je stična točka med sliko Mona Lize, Picassojevim originalom Dečka s pipo in NFT-ji.

Kaj so NFT-ji in kaj jih loči od drugih kriptovalut?

NFT-ji so nepretvorljiva (non-fungible) kriptovaluta. Medtem ko običajen denar, bitcoini in Ethereum kovanci veljajo za izmerljive (vrednost vsakega bitcoina je enaka vrednosti kateregakoli drugega. Vrednost 10-evrskega bankovca je enaka vrednosti dveh 5-evrskih), za NFT to ne velja. Tu je vsak kovanec ali žeton unikaten. Podobno kot pri prej omenjenih umetniških delih se tudi vrednost NFT-jev napaja iz dejstva, da obstaja le eden takšen NFT kovanec. Ko kupimo NFT, smo kupili lastništvo in uporabniške pravice do originalne verzije vsebine. Vsaj v teoriji. V večini primerov avtor dela ohrani ekskluzivne pravico do svojega dela, kupec NFT-ja pa dobi le digitalno potrdilo, da je lastnik izvorne verzije datoteke. Te datoteke so lahko skoraj karkoli – nekdo je kot NFT prodal prvi tvit direktorja Tweeterja.

Ampak saj lahko vsak s funkcijo copy-paste ustvari identičen ponaredek katere koli digitalne datoteke, mar ne? Seveda. Ne more pa ponarediti kovanca, ki daje nosilcu častni naziv lastnika originala. Podobno deluje prodaja sitotiskov: izvorna slika je lahko vredna tisoče evrov, medtem ko se kopije prodajajo na stojnicah. Vse slike bodo enake, identične, a original nosi simbolno vrednost enkratnosti. V materialnem smislu ta slika ni nič boljša, vendar se lastnik lahko pohvali, da na njegovi steni visi prva verzija. Takšen statusni simbol so NFT-ji.

Vse se lahko proda kot NFT

Ameriški digitalni umetnik Beeple je marca na dražbi prodal eno svojih del za 69 milijonov dolarjev. SupDucks je serija sličic, ki se prodajajo kot ikone profilov za družbena omrežja. Vsaka sličica avtorju prinese več kot 100 dolarjev. Trg NFT-jev hitro raste, se širi in zajema že vse od posebnih Halloween gifov do nakita pri Fortnite.

SupDuck
Sličica SupDuck. (vir: SupDuck)

Genijalna ideja ali še ena spletka bogatašev?

Nekateri ta kovanec obtožujejo, da je pravzaprav ničvreden in le ustvarja finančni balon. David Gerard, strokovnjak za kriptovalute, pravi, da so NFT: »le še en način kriptovalutnih kapitalistov, kako zaslužiti še več denarja.« Po drugi strani NFT obujajo cenjenje umetnosti in poskušajo ohranjati sledenje avtorstva umetnin v digitalnem prostoru, kjer lahko z le dvema klikoma ustvarjamo neskončno kopij. Ustvarjalcem ponujajo nov kanal za zaslužek, potrošnikom pa nove možnosti.

Beeplova slika
Beeplova slika 5000 Days se je prodala za 69 milijonov dolarjev.

Tiste, ki pravijo, da so NFT-ji neproduktivni, spomnimo, da se tudi »prave« umetnosti ne da ravno jesti, pa je še vedno cenjena. Cenijo jo predvsem zbiratelji, ki so na dražbah pripravljeni odšteti celo bogastvo za kos umetnine. Tu pa je začetek težave, ki jo je predvidel David Gerard. Umetnine (ali NFT-ji) postajajo same po sebi blago, ki se ga preprodaja najvišjemu ponudniku. Tisti, ki zaslužijo, niso več avtorji temveč posredniki – nastane zloglasni balon. Poleg tega so kriptovalute na udaru zaradi obtožb o njihovem velikem ogljičnem odtisu. Elon Musk je razložil, da Tesle ne bo mogoče kupiti z bitcoini, ker ti preveč škodujejo naravi. Tudi na Kitajskem so pred kratkim prepovedali kriptovalute, a verjetno iz drugih razlogov.

Ali se bodo NFT izkazali za to, kar njihovi zagovorniki obljubljajo, bo pokazala prihodnost. Morda se nam obeta revolucija v trženju in dojemanju umetnosti, morda pa bodo na boljšem le tisti, ki so že tam.

Viri:

https://www.bbc.com/news/technology-56371912

https://www.forbes.com/advisor/investing/nft-non-fungible-token/

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.