Vzajemni sklad je skupek premoženja sredstev malih in individualnih vlagateljev z namenom vlaganja v vrednostne papirje. Upravljanje sklada je vedno v skladu z naložbeno politiko sklada.
Katere sklade poznamo?
Krovni sklad – Sava Infond
Krovni sklad je sklad, ki ima podsklade (delniški, mešani in obvezniški). Prednost tega sklada je, da so prehodi med podskladi brezplačni in niso obdavčeni. Vlagatelj lahko prehaja med različnimi podskladi in s tem optimizira svojo naložbo.
Sklad skladov – Raiffeisen Capital Management (RCM)
Za sklade skladov (Sicherheit, Ertrag in Wachstum) velja, da je v samem naložbenem portfelju večje število skladov. Razlika med krovnim skladom in skladom skladov je, da vlagatelj nima vpliva, kateri skladi so v portfelju in v kakšnem razmerju.
Delniški vzajemni skladi
Delniški vzajemni skladi vlagajo v delnice različnih podjetij. V teh skladih bo vlagatelj predvidoma dolgoročno ustvarjal višje donose. Tovrstne naložbe so izpostavljene višji nihajnosti in so bolj odvisne od gospodarskih razmer. Primerne so za vlagatelje, ki imajo naložbeno obdobje 10 let in več.
Mešani vzajemni skladi
Mešani skladi nalagajo sredstva v delniške in obvezniške naložbe. Namen te vrste skladov je, da se zmanjša izpostavljenost samo enemu naložbenemu razredu. Mešani (uravnoteženi) skladi so namenjeni vlagateljem, ki želijo imeti uravnoteženo izpostavljenost obema naložbenima razredoma. Dolžniški vrednostni papirji namreč ponujajo nižjo donosnost (nižjo nihajnost), delniške naložbe pa višjo donosnost (višjo nihajnost). Priporočeno naložbeno obdobje je 8 let in več.
Obvezniški vzajemni skladi
Obvezniški skladi svoja sredstva investirajo pretežno v državne in podjetniške obveznice. Te vrste skladov so manj izpostavljene nihajnosti, posledično pa prinašajo nižjo donosnost. Primerni so predvsem za vlagatelje, ki želijo umirjeno naložbo z nižjimi donosi. Priporočeno naložbeno obdobje je 5 let in več.
Vstopna in uporavljavska provizija
Vlagatelj s pristopom k vzajemnemu skladu plača vstopno provizijo, katere višina je odvisna od vrste sklada.
Upravljavska provizija se giblje do 2,25 % sredstev v upravljanju. Obračunava se dnevno in je že vračunana v dnevno objavljeno vrednost enote premoženja.
Enkratno vplačilo
Enkratno vplačilo v vzajemni sklad pomeni vplačilo v izbrane vzajemne sklade ali kombinacije vzajemnih skladov v enkratnem znesku. Vlagatelj lahko v sklade vplača tudi večkrat, vendar se vsako vplačilo obravnava kot enkratno vplačilo v sklade. Prihranki so vlagateljem vedno na voljo.
Mesečno vplačilo
Mesečno vplačilo pomeni, da vlagatelji preko direktne bremenitve nakažejo vsak mesec določen znesek v izbran sklad. Pri tem pa sami odločajo, kako dolgo in koliko bodo varčevali. Za vsa mesečna vplačila velja 50 % nižja vstopna provizija.
Minimalni znesek mesečne direktne bremenitve je 25 EUR (Sava Infond) ali 30 EUR (Raiffeisen Capital Management).
Prihranki so vlagateljem vedno na voljo.
Ob izplačilu
Ob izplačilu je potrebno plačilo davka na kapitalski dobiček in sicer v obdobju:
- 0-5 let – 27,5 %,
- 5-10 let – 20 %,
- 10-15 let – 15 %,
- 15-20 let – 10 %,
- preko 20 let – 0 %.
Novinar
