Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in drugimi ministrstvi konec maja pripravila prvo verzijo Ocene ogroženosti Republike Slovenije zaradi terorizma za potrebe zaščite, reševanja in pomoči. Ocena bo kmalu pripravljena, zdaj pa je na voljo verzija 1.0. Ponavljamo, gre za prvo verzijo ocene. Še vedno je njena vsebina sila zanimivo branje. Preveri, katere občine in regije so najbolj ogrožene.
Prva verzija Ocene ogroženosti Slovenije zaradi terorizma
Dokument se razteza na 82 straneh skozi trinajst poglavij – devet, če odštejemo uvod, vire, priloge in razlago okrajšav. Velik del je seveda opis terorizma, njegove zgodovine in razlaga konvencionalnih in nekonvencionalnih oblik terorizma. Preverjene so aktivnosti na področju boja proti terorizmu na ravni Evropske unije in Republike Slovenije ter model določanja teroristične ogroženosti v Republiki Sloveniji. Kot so pojasnili pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo prava ocena objavljena kmalu.
»Izhodišče pri pripravi ocene je bilo, da je ocena, tako kot veljavni in bodoči državni načrt zaščite in reševanja s tega področja ter kot vse druge ocene ogroženosti in načrti zaščite in reševanja na državni in regijski ravni, javna. Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi terorizma je torej javna in ne vsebuje virov ter podatkov, ki so opredeljeni s stopnjo tajnosti,« je zapisano že v uvodu prve verzije Ocene ogroženosti RS zaradi terorizma.
Ogroženost slovenskih občin in regij zaradi terorizma
Del Ocene ogroženosti Republike Slovenije zaradi terorizma sta tudi podrobna pregleda ogroženosti občin in slovenskih regij. V spodnjih slikah, ki sta prevzeti iz dokumenta, lahko vidiš, katere občine in regije so najbolj ogrožene. Kljub temu in ravno tu, ponavljamo, da gre za prvo verzijo Ocene. Slednja ima tudi podrobno razlago, ki jo lahko prebereš v naslednjem odstavku.
»Ne glede na to, kakšne so ugotovitve glede ogroženosti zaradi terorizma, in ne glede na to, da so bili pri ugotavljanju ogroženosti občin in posledično regij upoštevani številni (ne pa vsi mogoči) kriteriji, velja, da je treba dobljene rezultate razumeti le kot okvir mogočega, ne pa kot dejstvo. Vedno je treba imeti v mislih negotovost, nezanesljivost in nepredvidljivost terorističnih dejanj. Dogodki, katerih vzrok je teroristična dejavnost, se namreč zaradi svoje nepredvidljivosti lahko zgodijo kadar koli in kjer koli, tudi tam oziroma na tistih območjih oziroma teritorialnih enotah, v katerih je ugotovljeno, da prevladujejo nižje stopnje ogroženosti,« je zapisano ob razlagi o ogroženosti občin in regij zaradi terorizma.
Je Slovenije teroristično ogrožena ali ne?
Ocene Medresorske delovne skupine za protiterorizem so, da je ogroženost Republike Slovenije zaradi terorističnih napadov v zadnjem obdobju večinoma nizka, in sicer druge stopnje izmed petih mogočih. Do zdaj terorističnih napadov na območju Republike Slovenije še ni bilo, se je pa že zgodil hujši teroristični napad v neposredni bližini, in sicer v Trstu. Omeniti je treba, da kljub majhni stopnji ugotovljene ogroženosti ni izključeno, da se teroristični napad zgodi, in to velja tudi za območja, ki niso bila prepoznana kot območja večje ogroženosti. Ena izmed značilnosti terorističnih napadov je namreč ravno njihova nepredvidljivost.
Prav tako ni mogoče izključiti možnosti, da je lahko tudi Republika Slovenija tarča terorističnih napadov z orožjem in sredstvi za množično uničevanje oziroma s klasičnimi terorističnimi sredstvi oziroma da se teroristični napadi lahko zgodijo v sosednjih državah, vplivajo pa lahko tudi na Republiko Slovenijo.
Kako bi se kazal terorizem v Sloveniji?
V Republiki Sloveniji se po mnenju pristojnih služb aktualne grožnje in modusi terorizma lahko kažejo predvsem z:
- napadi na življenje ali telo ali na človekove pravice in svoboščine, kot so: strelski pohodi, napadi s hladnim orožjem, druge oblike napada (uporaba drugih priročnih sredstev);
- ugrabitvami ali zajetjem talcev;
- uničenjem državnih ali javnih objektov ali predstavništev tujih držav, prevoznega sistema, infrastrukture, informacijskega sistema, javnega kraja ali zasebne lastnine;
- ugrabitvijo zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega prevoznega sredstva;
- ogrožanjem varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem požarov, poplav ali eksplozij, na primer s:– pojavom pisemskih bomb z eksplozivi ali bioagensi,
– porušitvijo vodnih pregrad,
– namerno povzročitvijo nesreče v obratih večjega ali manjšega tveganja za okolje,
– namestitvijo (in/ali uporabo) eksplozivne naprave ali sredstva za množično uničevanje, kot so eksplozivi, bombe, kemično, biološko, jedrsko ali radiološko orožje;
- motnjami ali prekinitvami oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje ljudi osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje.
Urednik portala Student.si
