Koliko religij je na svetu?

Open book on wooden table with religious symbols and universe background. Concept of the study of religions. Front view.
Foto: Davizro iz iStock

Religija nas že vrsto let spremlja na vsakem koraku in nam pomaga pri spopadanju z najrazličnejšimi izzivi. Vodi nas skozi življenje, saj je podlaga za številna moralna prepričanja in naše vedenje, poleg tega pa nam podaja odgovore na eksistencialna vprašanja. V težkih časih vernikom nudi tolažbo, daje občutke pripadnosti določeni skupnosti in povezanosti s tradicijo. Ljudje vseh veroizpovedi sveta pa se na svetovni dan religij zberejo in se posvečajo razmisleku o svojih verskih prepričanjih ter spoznavajo ostale religije.

Koliko ver je na svetu in katere so najbolj razširjene?

Skoraj nemogoče je natančno določiti, koliko religij je danes na svetu, a se ocenjuje, da jih je več kot 4000. V to število so vključene verske skupine, cerkvene religije, kongregacije, plemena, kulture in gibanja. Z religijo se namreč identificira približno 85 % svetovnega prebivalstva. Kljub obstoju številnih religij, pa po svetu prevladuje krščanstvo, judovstvo, islam, budizem in hinduizem. V Sloveniji prednjačijo katoličani, ki predstavljajo več kot 70 % prebivalstva in skupaj s protestanti in pravoslavci pripadajo krščanski veri.

Svetovni dan religij obeležujemo v januarju

Svetovni dan religij praznujemo vsako tretjo nedeljo v januarju, v letošnjem letu je to nedelja, 15.1.2023. Praznik nas opominja na potrebo po harmoniji in medsebojnem razumevanju pripadnikov različnih veroizpovedi. Na ta dan imajo namreč raznovrstne verske skupnosti odlično priložnost interakcije in zbliževanja. Cilj dogodkov, ki se odvijajo na ta dan, je namreč različnim religijam najti skupen jezik. Kljub medsebojnim razlikam imajo namreč nekaj enotnih prepričanj. Večina religij ima na primer podobno stališče glede vedenja do drugih ljudi, ki mora biti spoštljivo.

Praying senior hands with rosary in church bench
Foto: jarino47 iz iStock

Zanimiva religiozna dejstva

Zanimiva dejstva o veri:

1Zgodnji kristjani so verjeli v reinkarnacijo

Death after life or afterlife concept as a reincarnation symbol or suicide and moving on as a transition to heaven or eternity icon in a 3D illustration style.
Foto: wildpixel iz iStock

Reinkarnacija je preselitev duše umrlega bitja v drugo bitje, saj duša preide iz enega telesa v drugo. Med zgodnjimi kristjani je veljala kot splošno prepričanje do razvoja doktrine Rimokatoliške cerkve o tem, da gre bitje v nebesa ali pekel zgolj na podlagi vedenja v enem življenju. To je cerkvi zagotavljalo večji nadzor nad pripadniki krščanstva, saj se tako uveljavi prepričanje ljudstva o tem, da ima vsak samo eno priložnost, da pride v nebesa.

2Buda najverjetneje ni bil vegetarijanec

Budisti se držijo pravila, da ne jemljejo življenja, kar vključuje tudi življenja živali, a to ne pomeni nujno, da morajo budisti postati vegetarijanci. Glavno budistično besedilo namreč omenja, da Buda ne bo jedel mesa živali, ki so jo ubili zanj, ni pa imel težav z uživanjem mesa, ki je bilo kupljeno na tržnici.

3Jezus Kristus je v Koranu omenjen 5-krat več kot Mohamed

Jezus je v krščanski veri predstavlja božjega sina, mesijo, ki je bil poslan, da reši svet. Zelo čaščen pa je tudi v islamski veri, kjer velja za enega izmed velikih prerokov.

4Podobe angelov, ki jih poznamo, so izumili umetniki

Angel over bright sky background concept of Religion
Foto: mbolina iz iStock

Angeli so v Svetem pismu opisani kot pošasti s štirimi glavami ali strašne entitete s šestimi krili. Šele proti koncu 4. stoletja so jih umetniki začeli upodabljati kot krilate dvonožce, kot jih poznamo danes.

5Mnogi znanstveniki so bili zelo verni

K številnim znanstvenim spoznanjem je prispevalo veliko znanstvenikov, ki so bili predani verniki, predvsem muslimani in kristjani. Ali to pomeni, da konflikt med znanostjo in religijo zares obstaja?

Monika Martinc

Junior novinar

Prejšnji članekS 3-D tiskalnikom do očesnega tkiva
Naslednji članekTisk in vezavo diplome prepusti strokovnjakom

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.