Duševno zdravje ostaja pomembna tema družbenega pogovora. Znašli smo se v epidemiji težav z duševnim stanjem in prihodnost ni ravno svetla. Globalna študija raziskovalcev univerze v Queenslandu v sodelovanju z medicinsko šolo Harvard je pokazala, da bo okoli 50 % svetovnega prebivalstva razvilo duševne motnje.
Analizirali so kar 150 tisoč kartotek odraslih
Raziskovalci iz 27 držav so analizirali podatke 150 000 odraslih iz 29 držav med 2001 in 2022. Gre za največjo usklajeno bazo osebnih razgovorov, ki je nastala na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije za raziskave o duševnem zdravju.
Rezultati so zgovorni
Glavni avtor, profesor John McGrath, je dejal, da rezultati kažejo na visoko razširjenost motenj duševnega zdravja, pri čemer 50 odstotkov populacije do 75. leta starosti razvije vsaj eno motnjo.
»Najpogostejše so bile motnje razpoloženja, kot sta velika depresija ali anksioznost,« je dejal profesor McGrath.
»Ugotovili smo tudi, da se tveganje za nekatere duševne motnje razlikuje glede na spol. Raziskava je tudi pokazala, da se motnje duševnega zdravja običajno prvič pojavijo v otroštvu, adolescenci ali mlajši odrasli dobi.«
Najpogostejše duševne motnje po spolu
Izkaže se, da se najpogostejše duševne motnje razlikujejo tudi po spolu. V zadnjih letih opažamo tudi trend, da imajo moški pogosteje duševne motnje kot ženske. Posledično je nastal tudi Instagram profil dec_dusevnozdravjenihec študentov psihologije na UL.
3 najpogostejše duševne motnje pri ženskah:
- Depresija
- Specifična fobija (onesposobljujoča tesnoba, ki moti vsakodnevno življenje)
- Posttravmatski stres (PTSP)
3 najpogostejše duševne motnje pri moških:
- Zloraba alkohola
- Depresija
- Specifična fobija
Pomembno zgodnje odkrivanje duševnih motenj
»Najvišja starost prvega pojava je bila pri 15 letih, s srednjo starostjo nastopa 19 za moške in 20 za ženske,« je dejal profesor McGrath. »To daje težo potrebi po vlaganju v osnovno nevroznanost, da bi razumeli, zakaj se te motnje razvijejo.«
Profesor Kessler je dejal, da so potrebne tudi naložbe v storitve duševnega zdravja s posebnim poudarkom na mladih. »Storitve morajo biti sposobne takoj odkriti in zdraviti pogoste duševne motnje ter biti optimizirane, da ustrezajo bolnikom v teh kritičnih delih njihovega življenja,« je dejal profesor Kessler.
»Z razumevanjem starosti, pri kateri se te motnje običajno pojavijo, lahko prilagodimo javnozdravstvene posege in dodelimo sredstva, da zagotovimo, da je ogroženim posameznikom na voljo ustrezna in pravočasna podpora,« je še dodal Kessler.
Preventiva bo izredno pomembna
Raziskovalci so povedali, da rezultati zagotavljajo dragocen vpogled v pogostost in čas pojava duševnih motenj na podlagi številnih različnih populacij.
Študija napoveduje izredno težko prihodnost, kar se tiče duševnega zdravja, zato je pomembno, da skrbimo zase. V naših življenjih lahko zasledimo veliko stresa, ki negativno vpliva tudi na naše duševno zdravje. Sprehodi brez telefona, redna športna aktivnost in druženje s prijatelji lahko zelo pozitivno vplivajo na naše duševno zdravje.
Predvsem pa je pomembno, da razbijemo tabu, ki še vedno obstaja, ko si ljudje poiščejo pomoč psihoterapevtov ali psihijatrov. Ljudi, ki so na poti zdravljenja moramo podpirati. Kakšna je razlika med specialisti za duševno zdravje, pa si lahko preberete tukaj.
Študija je objavljena v The Lancet Psychiatry.
Novinar
