Ljubljana in z njo Slovenija, ali pa obratno, bo dobila nov spomenik. Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala poročilo o delu Komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani ter sprejela izhodišča za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani s predlogom lokacije in informacijo o nadaljnjih postopkih pri izvedbi natečaja.
Vlada je ob tem naložila Ministrstvu za obrambo, da na podlagi izhodišč pripravi natečajno nalogo za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani in jo predloži v potrditev Vladi Republike Slovenije.
Največ razprav o lokaciji spomenika, o podobi v prihodnje
Komisija in njena strokovna podskupina sta se do aprila 2024 sestali vsaka po štirikrat. Zaradi široko zasnovane komisije je bilo v razpravah pretehtanih veliko potencialnih lokacij. Komisija je proučila tako prostorske možnosti kot tudi protokolarne namene in cilje postavitve spomenika. Člani komisije so se relativno hitro uskladili glede vsebinske sporočilnosti spomenika, kar je eno ključnih izhodišč. Prav tako je hitro dorekla vizijo, saj je bila v osamosvojitveni proces vključena celotna družba, zato naj spomenik združuje državo, ljudi in njihove dosežke ter izraža medsebojno spoštovanje in zaupanje. Spomenik bo izraz tako zgodovine kot tudi vizije za prihodnost.
Največ časa je vzela razprava o lokaciji spomenika na Trgu republike kot možni lokaciji. Stroka je opozarjala, da je območje kot celota razglašeno kot kulturni spomenik državnega pomena. Varovana sestavina je delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, posamezni spomeniki pa so delo drugih avtorjev. Trg republike je pod pravnim režimom varstva kulturne dediščine, kar pomeni, da je zelo oteženo spreminjanje njegove podobe. Na podlagi strokovne in vsebinsko bogate razprave o možnih rešitvah za postavitev spomenika na Trgu republike, ne da bi pri tem posegali v pravno ureditev na podlagi Odloka o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, je nato komisija ob soglasju vseh navzočih članic in članov sprejela sklep, da v izhodiščih predlaga Vladi Republike Slovenije, da se kot lokacijo za postavitev spomenika določi Trg republike v Ljubljani, pri čemer se upoštevajo vsa kulturno-varstvena merila.
Na Trgu republike bo stal nov spomenik
Lokacija spomenika na Trgu republike ima svojevrstni zgodovinski pridih, saj se je ključna manifestacija oziroma uradna razglasitev samostojnosti razvijala na tej lokaciji. Na Trgu republike je bila 26. junija 1991 uradno in slovesno razglašena neodvisna Republika Slovenija. Na osrednji državni proslavi se je zbral celotni državni vrh, tudi nekateri predstavniki tujih držav in množica ljudi. Takrat smo prvič razvili novo slovensko zastavo. Poudariti je treba, da je dvig zastave tudi izredno simbolen in čustven element naše samostojnosti in državnosti.
Trg republike je postavljen pred stavbo parlamenta ter tako tudi simbolno ponazarja razmerje med ljudstvom in oblastjo. Gre za osrednji trg slovenske prestolnice, zasnovan je kot mestno upravno središče s stolpnicami in pritličnimi prizidki, kulturnim domom, veleblagovnico in javnimi spomeniki. Trg je bil zgrajen v letih 1961–1986 in je kot celota avtorsko delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Zaradi omenjenega pomena je bil s posebnim odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
»S postavitvijo novega spomenika se nam ponuja priložnost, da združimo izraz različnih strok in posega v spomeniški poseg mesta, ki bo v prvi vrsti omogočal jasno sporočilnost spomenika ter možnosti odvijanja državnega protokola,« so zapisali na Ministrstvu za obrambo.
Nov spomenik bo hkrati z ohranitvijo obstoječega konteksta ustvaril novo kvaliteto v prostoru. Kot mikrolokacijo za postavitev spomenika osamosvojitve na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je komisija predlagala prostor, kjer zdaj stoji drog za zastavo in kjer je bila do premestitve zasajena lipa.
Natečaj za postavitev spomenika
Za postavitev spomenika se bo izvedel mednarodno odprt, anonimni, javni, interdisciplinarni natečaj. Natečaj bo razpisalo Ministrstvo za obrambo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Za pripravo natečaja bo Ministrstvo za obrambo pripravilo natečajno nalogo, ki mora vsebovati predgovor, cilje natečaja, predmet natečaja, določitev natečajnega območja, ki mora podati tudi zgodovino območja, njegove značilnosti, lastništvo, izhodišča in usmeritve, podatke o prostorskih aktih, urbanistično zasnovo, ter vrednost investicije. Natečajna naloga bo posredovana v potrditev Vladi Republike Slovenije, ki bo ob tem imenovala tudi natečajno komisijo. Natečajna komisija bo na podlagi prejetih predlogov izbrala najprimernejši predlog.
Urednik portala Student.si
