Od hieroglifov do emotikonov. Kako ? spreminjajo našo komunikacijo?

Thinking emoticon on white background, emoticon with thumb and index finger on its chin 3d rendering
Foto: koya79 iz iStock

Nekateri jih uporabljamo bolj ⬆️, drugi manj ⬇️, ampak verjetno smo vsi pravi profesionalci ? v izražanju čustev ?, volje ? in trenutnih aspiracij ? z malimi slikicami na naših pametnih napravah. Malo se pravzaprav celo vračamo v preteklost, ko so slikovna sporočila prednjačila pred besednimi.

Pa saj je res, fotografija pove več kot tisoč besed, ko pa jo združimo z besedami smo neustavljivi. Poleg tega živimo v času brez časa ⏲️, ko nenehno hitimo in nam tovrstna komunikacija prihrani kar nekaj dragocenih trenutkov. Najdemo pa lahko prav vse, smeškote, ki prikazujejo čustva ?, dogodke (?, ?, ?), ?, ?, celo ☁️, pa tudi aktivnosti (?, ⛷️, ⚽) itd.  Pa lahko smeškoti celo ogrozijo naš jezik? ?

Leto 2015 je bilo leto emotikonov

Vsako leto strokovnjaki analizirajo najbolj uporabljeno besedo v roku enega leta. Leta 2015 to ni bila pisana beseda, ampak smeško. Kateri? Izgleda, da se veliko smejemo, saj je najbolj uporabljen tale: ?. Poleg tega so ugotovili še, da kar 80 % vseh odraslih s pametnim telefonom ? redno uporablja smeškote – torej niso aktivni le mladi.

Katere smeškote uporabljajo, v katerih državah?

  • V Kanadi najpogosteje uporabljajo ?.
  • Francozi uporabljajo štirikrat več emotikonov v obliki ❤️ – so le res romantičen narod.
  • Avstralci uporabljajo dvakrat več alkoholnih emotikonov ? kot je povprečje, v 65 % več uporabljajo tudi emotikone, ki predstavljajo droge ?, hitro prehrano ? in praznovanja ?.
  • Američani pa prednjačijo v LGTB-ju ?️‍?.

Kar je pravzaprav izjemno zanimivo je to, da imajo emotikoni različne pomene pri vsakem posamezniku – vsak si jih razlaga po svoje, razlikuje pa se pomen celo od sporočila do sporočila.

Emotikoni torej igrajo veliko vlogo v naši komunikaciji in prav je, da jih sprejmemo in raziščemo, kaj vse ponujajo. ?

??️??.

Maja Matuha

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

Prejšnji članekVN Kanade: Vettel prvi čez ciljno črto, zmaga Hamiltonu
Naslednji članekFilm tedna: Najdaljši dan (The Longest Day – 1962)
Maja Matuha

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.