Vrneš se domov ob šestih zvečer, po napornem dnevu, in namesto da bi enostavno parkiral in šel domov, se začne dodaten, nenapovedan del dneva: počasno kroženje po soseski, upanje, da se bo nekje pojavila vrzel med avtomobili, dovolj velika za tvoj avto. Prvi krog, drugi krog, tretji. Utrujenost raste, potrpljenje pa pada. Za marsikaterega prebivalca večjih slovenskih mest je to del vsakodnevne rutine.
Zakaj je ravno ta ura najhujša?
Ura okoli 18.00 predstavlja presek dveh vzporednih tokov. Na eni strani so zaposleni, ki se vračajo domov iz službe. Na drugi tisti, ki so bili doma čez dan (upokojenci, starši na porodniškem dopustu, tisti, ki delajo od doma), pa svojih mest niso zapustili, ker jih čez dan preprosto niso potrebovali. Rezultat je, da se v tem oknu število avtomobilov, ki iščejo prosto mesto, poveča hitreje, kot se sprosti prostor od tistih, ki odhajajo.
To je še posebej izrazito v gosteje poseljenih soseskah, kot je denimo Štepanjsko naselje v Ljubljani, kjer stanovalci opozarjajo, da primanjkuje parkirnih mest ne glede na ceno parkiranja. Gre za fizično omejitev prostora, ne za vprašanje, ali so ljudje pripravljeni plačati za mesto. Eden glavnih argumentov proti podražitvam parkirnin je bil prav ta: dražje parkiranje ne ustvari več prostora, le več stroška za tiste, ki ga ne morejo nadomestiti.
Koliko vozil je preveč vozil?
Slovenija ima v primerjavi z mnogimi evropskimi državami visoko stopnjo motorizacije, več kot 500 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Starejša naselja, zgrajena v času, ko je bilo lastništvo avtomobilov bistveno redkejše, preprosto niso bila zasnovana za današnje število vozil. Marsikatero gospodinjstvo ima danes dva avtomobila, parkirna mesta pa so bila načrtovana za enega ali celo manj.
Kroženje kot skrit strošek
Ameriški urbanist Donald Shoup je v knjigi o ceni brezplačnega parkiranja zbral študije, ki so merile, koliko prometa v mestnih središčih povzročajo vozniki, ki iščejo parkirno mesto. Rezultati so se zelo razlikovali, a v povprečju je šlo za približno tretjino prometa na obravnavanih ulicah. Čeprav gre za podatke iz drugih mest in različnih obdobij, jasno kažejo, da iskanje parkirnega mesta ni le osebna nadloga, ampak pomemben vir prometa, hrupa in izpustov. Vsak krog po soseski je dodaten kilometer, ki ga ne potrebujemo.
Zakaj se problem ne rešuje enostavno?
Reševanje parkirnega problema v gosto poseljenih mestnih soseskah presega preprosto dodajanje novih parkirnih mest. Dodajanje parkirišč bi pogosto zahtevalo rušenje zelenih površin ali gradnjo garažnih hiš, kar je drago in družbeno ni vedno sprejeto, ker gre v nasprotju s cilji zmanjšanja betoniranih površin v mestu. Poleg tega več prostora za avtomobile pogosto spodbuja še več avtomobilov, kar je znan pojav v urbanizmu.
Mestne oblasti se pri tem znajdejo med dvema nasprotujočima si pritiskoma. Na eni strani stanovalci zahtevajo več parkirnih mest. Na drugi urbanistične in okoljske smernice spodbujajo zmanjšanje avtomobilskega prometa v mestih na splošno, kar pomeni manj, ne več vlaganja v infrastrukturo za avtomobile.
Poleg tega obstajajo vprašanja pravičnosti: kdo ima prednost pri parkiranju, stanovalci ali obiskovalci? Dovolilnice za stanovalce rešujejo del problema, a ne ustvarijo novih mest, in spodbujajo spore o tem, kdo je upravičen do kakšnega območja.
Alternative, ki jih mesto poskuša spodbuditi
Del rešitve, ki jo mestne oblasti poskušajo uveljaviti, je spodbujanje alternativnih oblik prevoza: javni prevoz, kolesarjenje, souporaba avtomobilov (car sharing) in parkirišča na obrobju mesta, povezana z javnim prevozom (P+R). Namen je zmanjšati število avtomobilov, ki jih posamezna gospodinjstva potrebujejo.
Uspeh teh ukrepov je mešan. Za tiste, ki imajo dostop do dobre javne prevozne povezave, so alternative realne. Za tiste v bolj obrobnih delih mesta z redkejšim javnim prevozom pa ostaja avto pogosto edina praktična izbira, ne glede na težave s parkiranjem, ki jih to prinaša. Brez zanesljivega javnega prevoza so pozivi k opustitvi avtomobila malo prepričljivi.
Kaj lahko stanovalci naredijo medtem
Za tiste, ki se vsak dan soočajo s tem problemom, ostaja nekaj praktičnih strategij:
- Prihod domov nekoliko prej ali kasneje od najbolj obremenjene ure.
- Poznavanje manj očitnih parkirnih mest v soseski in okolici.
- Preveri, ali imaš pravico do dovolilnice ali najema parkirnega mesta v bližini.
- Razmisli o skupni rabi vozila, če avto uporabljaš le občasno.
- Pri izbiri stanovanja upoštevaj parkiranje. Dolgoročno je to lahko pomembnejše od nekaj kvadratnih metrov.
- Sodeluj pri sosedskih pobudah in svetih četrtnih skupnosti, kjer se odločajo o ureditvi prometa.
Dokler sistemske rešitve, če sploh pridejo, ne začnejo dejansko delovati, bo lov na parkirno mesto ob šestih zvečer ostal del življenja v mestu. A vsaj veš, da nisi sam in da za to ni kriva tvoja nespretnost, ampak pomanjkanje prostora.