»Pljuča Zemlje« še vedno v primežu požarov

Gozdni požar
V Amazoniji je vse več gozdnih požarov

Amazonski deževni gozd, imenovan tudi »pljuča Zemlje«, je že 3 tedne na udaru številnih požarov. Na pomoč je bila vpoklicana tudi brazilska vojska, Brazilija je razglasila izredno stanje. Svetovne organizacije iščejo najrazličnejše načine za zaščito naših najpomembnejših gozdov.

Da spomnimo: v primerjavi z lanskim letom …

… se je količina gozdnih požarov v Amazoniji povečala za kar 83 odstotkov! Od začetka leta do avgusta 2019 so zaznali kar 74.000 gozdnih požarov. Za primerjavo: v celotnem lanskem letu so jih zaznali (le) nekaj več kot 37.000.

Gozd v obliki pljuč
Število požarov v Amazonski deževnem gozdu, ki ga lahko imenujemo tudi »pljuča Zemlje«, se je močno povečalo.

Divji požari so v Braziliji v času sušnega obdobja precej pogosti in veljajo za naravni pojav. Vendar v primerjavi s preteklim letom letos ni bilo nič zelo nenavadnega glede padavin in podnebja, zato za število požarov ne moremo kriviti le podnebnih sprememb.

Pljuča Zemlje gorijo, ker jemo preveč mesa?

Nenavadno, ampak dejstvo je, da je Brazilija največja izvoznica govedine. Proizvede namreč kar 20 % vsega govejega mesa na svetu. Zakaj pa gorijo gozdovi?

Požari so pogosto namenoma podtaknjeni. Gozdove nezakonito požigajo kmetje, ki za živinorejo potrebujejo zemljišča, vlada pa kmete k živinoreji spodbuja.

Nekateri okoljevarstveniki obtožujejo brazilskega predsednika Bolsonara, da spodbuja prekomerno sečnjo in uničevanje gozda ter ga zanima zgolj ekonomsko blagostanje Amazonije.

Bi morali prepovedati uvoz govedine iz Amazonije? Finska o tem že razmišlja. Finančni minister Mika Lintila je predlagal prepoved uvoza brazilske govedine v Evropsko unijo.

Bi to ustavilo požare? Odgovora zaenkrat še ne poznamo.

Kaj, če bi povsem zgorel?

To zares ne bi bil dober scenarij.

Amazonski deževni pragozd je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Proizvaja približno 20 % svetovnega kisika in je dom 10 % vseh poznanih bioorganizmov.

Poleg tega vpliva na oblikovanje oblakov in kroženje vode. Izjemno je pomemben pri blažitvi podnebnih sprememb, saj zadržuje ogromne količine ogljika.

Če Amazonija tega ogljika ne bi mogla več zadrževati in bi dosegel atmosfero, bi bile posledice naravnost katastrofalne.

Ne uničimo našega planeta.

Slika Zemlje, ki joka
Za svoj planet moramo skrbeti!

Junior novinar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.