Študenti med najbolj prezrtimi skupinami epidemije, narasla anksioznost

dekle z masko se drži za glavo

V času epidemije, ko so se vse dejavnosti prilagodile ohranjanju javnega zdravja, so bile skrbi za gospodarstvo velikokrat bolj pomembne od skrbi za vzgojno-izobraževalni sistem. Vseeno pa so učenci in dijaki dosegli vsaj delno vrnitev med klopi.

Študenti niso padli v nobeno skupino. Niso bili upoštevani niti kot del gospodarskega sistema (študentsko delo je bilo prezrto, dvakrat 150 evrov pa za mnoge pomeni nič) niti kot šolarji. Veliko jih je v zadnjem letu, od sredine marca 2020, v predavalnici preživelo le deset dni. Nekateri niti toliko.

Mnogi so se znašli v finančni stiski, mnogi v socialni. Imeli so težave s študentskimi domovi in najemninami. Prikrajšani so bili praktičnega dela študija. Seznam je dolg.

Vse to je privedlo do večjega števila težav v duševnem zdravju, kar opažajo tudi profesorji in psihologi. Mnogim je prekipelo, želijo si v predavalnice, zato se je na Facebooku ustvarila skupina z imenom »Študenti želimo nazaj na fakultete«, o čemer smo že poročali.

Porast anksioznosti

Klinična psihologinja Ana Jerman pri študentih opaža povečanje anksioznih motenj, tudi pri tistih, ki se prej s tesnobami in strahovi niso spopadali, poroča Delo.

Kot pravi Jermanova, sta se študentom porušila dnevni ritem in rutina. Pri študentih opaža več depresivnosti, nihanj razpoloženja, otopelosti, apatičnosti, »niti stvari, ki so se jim prej zdele zanimive, se jim zdaj ne da več početi.«

Raziskava NIJZ je pokazala, da skoraj 90 odstotkov od približno 500 vprašanih študentov pri sebi opaža motnje razpoloženja. Polovica pravi, da potrebuje psihološko pomoč, skoraj četrtina opaža samomorilno vedenje. A večina študentov pomoči ni iskala.

Stolpični graf deleža študentov, ki vsaj kdaj v zadnjih 4 tednih opazijo določeno (psihofizično) težavo
Delež študentov, udeleženih v raziskavo, ki vsaj kdaj v zadnjih 4 tednih opazijo določeno
(psihofizično) težavo. Vir: NIJZ

Mentalne težave se prenašajo tudi na telo. Pojavljajo se tiščanje v prsih, napetost, težave z dihanjem in s spanjem.

Jermanova opozarja tudi na študente iz neugodnih družinskih okolij, ki se ne morejo več umakniti v študentski dom ali se s pomočjo študentskega dela finančno osamosvajati.

Izgorelost, droge, manko

Na Delu so odkrivali različne težave, s katerimi se soočajo študenti. Zbrali smo nekaj vtisov.

Uroš o izčrpanosti po spletnih predavanjih: »Zatekali smo se v delo, ker smo hoteli pozornost preusmeriti od realnosti, epidemije. Ampak zdaj smo kolektivno izgoreli. Opažamo, da se je pri študentih povečala zloraba substanc.«

Vanja o bolečini, da so študenti pozabljeni: »Dobili smo dvakrat po 150 evrov, kar je več študentov razumelo kot slabo potezo in ne kot pozitivno, ker se nam je dala neka miloščina, s katero si je država umila roke.«

Urška o skrbi glede pripravljenosti za trg dela: »Tudi če bi dobil prakso, bi bila na daljavo. Tako bi v pripravništvu lahko delal v šoli kot profesor brez enega samega nastopa pred razredom.«

Petja o izgubljenem načinu življenja: »Zamujamo veliko lepih stvari, manjka nam študentsko življenje in druženje. Razmišljamo le o tem, kako bi se vrnili.«

Občutek nemoči

dekle si pokriva obraz z rokami

Psihologinja Katja Košir z mariborske filozofske fakultete je od zimskega semestra do trenutnega opazila poslabšanje stanja, še poroča Delo. Pri prej uspešnih študentih opaža apatičnost in padec zavzetosti. »Še vedno se trudijo, ampak poročajo, da so tesnobni, da so v stiski in da ne vidijo več smisla.«

Koširjeva pravi, da ljudje postanejo prožni, ko jih okolje podpre pri konstruktivnem spopadanju s težavami. »Kadar pa se trudiš in trudiš, pa ni učinka, se razvije naučena nemoč. Bojim se, da se pri študentih zdaj razvija to.«

Veliko študentov konstruktivno sodeluje pri reševanju krize, zato jim sporočila, da se ne trudijo dovolj in da se zaostrujejo ukrepi, poglabljajo stisko. »Verjamem, da je težko biti v položaju, ko se odrekaš in odrekaš, poskušaš biti konstruktiven, pa nikoli ni dovolj,« še pravi Koširjeva.

+ objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.