Velika noč je tu! Da se ne bomo ponovno po nepotrebnem ponavljali, smo pripravili članek o številkah in zabavnih dejstvih o simbolih velike noči. Koliko jajc porabijo Slovenci, koliko Hrenov je v Sloveniji in kaj ima potice veze z 19. stoletjem?
Pirhi
Pobarvana in okrašena kokošja jajca so simbol velike noči. Barvamo jih z umetnimi in naravnimi barvili, med katerimi so najpopularnejši: čebulni olupki, teran in kurkuma. Prvotni pirhi so bili zgolj rdeči, kot simbol krvi.
V enem letu Slovenec v povprečju porabi 181 jajc. Slovenske kokoši vsak dan znesejo neverjetnih 1.100.000 jajc. V naši državi pa se redi skoraj toliko kokoši nesnic, kolikor je državljanov, torej 2.000.000.
V Sloveniji živi 75 oseb s priimkom Pirh. Si med njimi?
![Easter decoration with crafted Easter bunny and eggs in the wicker basket. Spring Easter composition.](https://www.student.si/wp-content/uploads/2023/03/easter-decoration-with-crafted-easter-bunny-and-eggs-in-the-wicker-basket-spring-easter-composition-stockpack-istock-1024x683.jpg)
Hren
Zagotovo ti je znana ostra aroma, ki preseka dihala. Ampak ko je pa tako dober, sploh z velikonočno šunko!
- Kulinarični namig: nariban hren pokuhaj v smetani in začini s soljo. Pekočina bo izginila, ostal pa bo žameten okus po hrenu. Tako pripravljeno omako lahko uživaš toplo, ali pa jo ohladiš.
V Sloveniji trenutno živi 1442 oseb s priimkom Hren. Če si tudi ti eden izmed njih, se nam javi v komentar!
Hren večinoma uvažamo. Večino ga uvozimo iz Hrvaške. V Sloveniji se s pridelavo hrena usmerjeno ukvarja 60 kmetij.
![Fresh organic horseradishes on the wooden table](https://www.student.si/wp-content/uploads/2024/03/fresh-organic-horseradishes-on-the-wooden-table-stockpack-istock-1024x698.jpg)
Šunka
Tradicionalna velikonočna šunka je kos svinjskega mesa. Gre za meso stegenske mišice, ki se ga predhodno prekadi in nasoli.
Največ šunke uvozimo iz Avstrije, letno za kar 37.500,00 €. Izvažamo je precej manj, največ na Hrvaško, letno za 4.700.000 €.
Se pišeš Šunkar? V Sloveniji živi 38 oseb s tem priimkom.
Šunka je nedvomno kraljica praznično obložene mize. Gre za najdražje živilo na velikonočnem meniju, ki so si ga v preteklosti težko privoščili, zato je bila velikonočna nedelja toliko bolj praznična.
Slovenec v povprečju letno zaužije skoraj 40 kg svinjskega mesa.
![Easter ham](https://www.student.si/wp-content/uploads/2024/03/easter-ham-stockpack-istock-1024x680.jpg)
Potica
K vsakemu kosilu pritiče dobra sladica in tudi na veliko noč je tako. Orehova potica je slovenska narodna jed. Prvi pisani recepti zanjo segajo v 19. stoletje. Prvi znani recepti za potico ne omenjajo orehov, temveč sezonsko dostopno sadje. Kasneje so za nadev začeli uporabljati orehe, lešnike, bučne peške in pehtran.
Verjeli ali ne, rozine v potici so novodobna pogruntavščina!
Priprava potice je prava umetnost, ki so jo naše babice izpilile. Če imaš dovolj poguma, je letošnja velika noč priložnost, da se preizkusiš v peki. Sestavine za pravo orehovo potico z rozinami stanejo okrog 30 €.
Več o simboliki si lahko prebereš v prispevku Velika noč: Zajčki in pirhi. Dober tek!
Novinar