Čuječnost kot (iz)vir moči

Ženska s prekrižanimi nogami sedi na vrhu gore

Vsak izmed nas v sebi nosi številne vire moči, kot so na primer raznoliki talenti, sposobnosti, motivacija, dosedanje izkušnje, zaupanje vase, intuicija, prepričanje in druge psihične, pa tudi fizične kvalitete. Kot nakazuje že sama beseda (iz)vir, ima vsak človek možnost črpanja iz bogatega nabora teh moči. Ena izmed duševnih sposobnosti, ki jo lahko goji vsak in predstavlja dragocen vir moči, je čuječnosti.

Čuječnost [angl. mindfulness] je način usmerjanja pozornosti na trenutno izkušnjo in sprejemanje vsega, kar se poraja v »tukaj in zdaj« (Germer, Siegel in Fulton, 2013), kar vključuje notranje procese (npr. čustva) in zunanje dogajanje (npr. zvoke) (Kabat – Zinn, 1990). Gunaratana (2002) pri tem dodaja, da koncepta čuječnosti ne moremo v celoti zaobjeti v besede, saj gre za nebesedno in subtilno izkušnjo.

Čuječnost nam pomaga spoznati sebe, poglobiti stik s seboj in se soočiti s stiskami in izzivi, ki jih doživljamo. S čuječim zavedanja vsega, kar nas preveva na telesni ravni, pa tudi na področju mišljenja in čustvovanja, lažje sprejemamo občutke ter se z njimi lažje spoprijateljimo. Tako lahko vstopimo v stik s svojimi potrebami in hkrati dopustimo, da pot do nas najde več možnosti za zadovoljitev teh potreb. V nadaljevanju podajam nekaj zamisli, s katerimi lahko to zavedanje sistematično razvijamo.

  1. Vzemi si nekaj minut na dan, da se osredotočiš na sedanji trenutek. Lahko se usedeš, in če ti je udobno, lahko zapreš oči ter se poglobiš v svoje doživljanje, tako da opaziš in sprejmeš vse, kar te prežema (občutki, čustva, misli, spomini itd.). Poskušaj ostati v stiku z vsem, kar dogaja v tebi.
  2. Izberi si določeno dejavnost, v kateri nekaj minut na dan vzdržuješ čuječo držo. Čuječnost lahko neguješ v odnosu do česarkoli prisotnega, kot je na primer dih, govor, hoja ali drugi gibi, pa tudi med pomivanjem posode, branjem, risanjem in drugimi dejavnostmi.
  3. Med obrokom se poskušaj upočasniti ter si vzeti čas za resnično uživanje hrane z vsemi čutili (vid, vonj, tip, sluh in okus).
  4. Med poslušanjem svoje najljubše pesmi se osredotoči na svoje telo in zavedanje svojega diha. Lahko spremljaš, kako se dih z ritmom glasbe spreminja.
  5. Kadar te obiščejo neprijetna čustva in težki občutki, jim nameni nekaj prostora, tako da jih le radovedno in sprejemajoče opazuješ. Sprejemanje ima namreč ključno vlogo pri ustvarjanju pogojev za možne spremembe. Morda je pa že sprejemanje dovolj, da zaznaš drobne spremembe v želeno smer.
  6. Sprehodi se po svojem telesu, kot da ga želiš skenirati, od glave do pet. Opazuj občutke v svojem telesu brez poskusov spreminjanja le-teh.
  7. Vsak dan preživi nekaj časa brez mobilnega telefona in drugih elektronskih naprav ter opazuj trenutke, ko se pojavi želja, da bi v roke vzel eno od naprav. Gre morda za trenutke, ko želiš pobegniti in se odmakniti od pomembnih občutkov? Kaj ti sporočajo?
  8. V svojo rutino vnesi način(e) za negovanje notranjega miru. To je lahko na primer preživljanje časa v samoti, meditacija, telesna dejavnost, branje, ustvarjanje in druge dejavnosti, ki napajajo tvoj notranji mir.

Čuječnost je način bivanja, ki vpliva na vsa področja našega delovanja. Razne vaje, tudi te, predstavljene v tem prispevku, pa nas vabijo k vnašanju čuječnosti v vsakdan in razvijanju čuječe drže. Le-to lahko venomer obudimo in včasih pride prav, da se nanjo opremo, drugič pa se je dobro zanesti na druge vire moči. Tudi slednje pa lahko oplemenitimo s ščepcem čuječnosti, saj le tako izvir naši moči, ostane vir poglobljenega stika s seboj.

Špela Verbnik, mag. psih., specializantka sistemske psihoterapije in strokovna sodelavka na SFU Ljubljana

Literatura

Germer, C. K., Siegel, R. D. in Fulton, P. R. (2013). Mindfulness and psychotherapy. New York: Guilford press.

Gunaratana, B. (2002). Mindfulness in plain English. Somerville, MA: Wisdom Publications.

Kabat-Zinn, J. (1990). Using the wisdom of your body and mind to face stress, pain, and illness. New York, NY: Bantam Doubleday Dell.

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Prejšnji članekNova odkritja o Vikingih
Naslednji članekiRobot Roomba j7+: Prvi robotski sesalnik, ki prepozna ovire
ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.