Prišli so iz dežele ledu, snega in polnočnega sonca, a so se vseeno znašli na nekaterih toplih destinacijah. To so ugotovili raziskovalci, ki so odkrili dokaze, ki potrjujejo domnevo, da so se Vikingi naselili na blagodejnih obalah Azorov nekaj sto let pred prihodom Portugalcev leta 1427, piše The Guardian. Torej, nova odkritja o Vikingih, po tem, ko smo izvedeli, kdaj so prvič prečkali Atlantik.
Glede na to, da Vikinge običajno povezujemo z mrzlim severom, je ta trditev presenetljiva. Kljub temu temelji na trdnih znanstvenih temeljih, pravi skupina mednarodnih raziskovalcev, ki je nedavno analizirala jezerske usedline na Azorih, arhipelagu sredi Atlantika.
Ugotovili so, da so bogati z organskimi spojinami, ki jih najdemo v kravjih in ovčjih iztrebkih. Hkrati je bilo v teh vzorcih ugotovljeno, da vsebujejo veliko oglja, vendar malo cvetnega prahu avtohtonih dreves.
Raziskovalci trdijo, da takšna mešanica močno kaže na to, da so zgodnji naseljenci požigali drevesa, da bi očistili zemljo za pašo svoje živine. Vendar je pravo presenečenje prineslo datiranje teh vzorcev. Znanstveniki so ugotovili, da so bili deponirani nekje med letoma 700 in 850 našega štetja, kar je nekaj stoletij prej, kot je datum portugalskega prihoda na otoke.
»Naše rekonstrukcije ponujajo nedvoumne dokaze o predportugalski poselitvi Azorskih otokov,« navaja ekipa, ki jo je vodil ekolog Pedro Raposeiro z Univerze na Azorih, v članku, objavljenem ta mesec v ameriški reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Okoli leta 700 do 800 našega štetja so vetrovi in vremenske razmere na severni polobli verjetno pomagali naseljencem iz višjih geografskih širin in ovirali tiste iz južne Evrope. To je ljudem s severa olajšalo pot na Azore, še piše v članku. Glede identitete teh naseljencev so raziskovalci odločni. »Ti rezultati kažejo, da so bili najverjetneje najzgodnejši naseljenci na otokih Norvežani,« piše v poročilu.
Vikingi so po svetu prenašali tudi miši
Pomembno je, da Raposeirove ugotovitve podpirajo tudi raziskave evolucijskega biologa Jeremyja Searla z univerze Cornell, ki prav tako trdi, da so Vikingi prišli na Azore, čeprav njegovo delo temelji na zelo različnih bioloških virih. Osredotočil se je na miši.
»Miši se prikradejo na ladje in ljudje jih prenašajo po svetu,« je Searle prejšnji teden povedal za časnik Observer. »Kjer najdemo ljudi, najdemo tudi miši, in če lahko ugotovimo, od kod so te miši prišle, dobimo vpogled v to, kje so imeli ti ljudje svoje prvotne domove.«
Searlove študije so pokazale, da imajo populacije domače miši različne genetske značilnosti glede na njihovo lokacijo. »Z analizo mitohondrijske DNK, ki se deduje po ženski liniji, lahko ugotovimo razliko med mišmi iz različnih delov Evrope,« je dejal.
Na Britanskem otočju je ena značilna linija hišnih miši prisotna na Orkneyju, otoku Man, Hebridih, Caithnessu in delih Irske.
»Vse to so bila območja vikinškega vpliva in, kar je ključno, ko smo pregledali Norveško, ugotovili smo, da imajo tamkajšnje miši enak genetski zapis,« je dejal Searle.
Skratka, Searle in njegova ekipa menijo, da so natančno določili vikinško miš in so nato iskali znake njene prisotnosti drugje. Našli so jo v ostankih starih miši z Islandije in Grenlandije, ki so jih Vikingi naselili pred več kot 1.000 leti.
Vikinške miši
Pred nekaj leti je Searle preučil še dve lokaciji veliko južneje: Azore in Madeiro. Na obeh lokacijah je ugotovil, da imajo tamkajšnje miši enak genetski zapis kot vikinška miš. Pomembno je, da so našli zelo malo miši, ki bi nosile genetske znake, kakršne so našli v populacijah miši na Portugalskem, katere pomorščaki naj bi se prav tako prvi naselili na teh otokih.
»Te miši so bile očitno naključne popotnice, ki so jih Vikingi razpršili čez Atlantik, na Islandijo in Grenlandijo ter po našem mnenju tudi na Azore in Madeiro. To kaže, kako daleč so se Vikingi razširili.«
Zamisel, da so Vikingi dosegli Azore in Madeiro pred Portugalci, je zanimiva. Slednji veljajo za pionirje dobe odkritij, v kateri so Evropejci raziskovali in kolonizirali svet. Ti dve destinaciji pa sta bili med njihovimi prvimi naselbinami.
Zdaj se zdi, da so portugalski pomorščaki le sledili Vikingom – in njihovim mišim.
Novinar
