Komu pripada izplačilo poslovne uspešnosti?

Poslovneža si stiskata roki in kup denarja v ozadju

Ob koncu leta si delodajalci verjetno zastavljate takšna in drugačna vprašanja o izplačilu dela plače za poslovno uspešnost, trinajsto plačo in božičnico. Ali veste, kako na izplačilo vpliva prisotnost oz. odsotnost delavca v tekočem letu?

Zakon o delovnih razmerjih zelo malo pove o delu plače za poslovno uspešnost. Navaja le sestavo plače, ki je sestavljena tudi iz dela plače za poslovno uspešnost, če je ta del dogovorjen s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, se pravica do tega izplačila določi v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni.

Zakon tudi ne določa, kdaj se družba šteje za poslovno uspešno, kriteriji se zato določajo v avtonomnih aktih družbe. Poslovna uspešnost podjetja se praviloma presoja glede na doseganje načrtovanih ciljev. Ker gre torej za poslovni uspeh družbe kot celote, so do izplačila dela plače za poslovno uspešnost praviloma upravičeni vsi delavci.

Sporne prakse delodajalcev z vidika načela enakosti

Nesporno je, da morajo biti kriteriji za pridobitev pravice do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določeni enotno za vse delavce. Delodajalci pa se večkrat v svojih splošnih aktih poslužujejo tudi kriterijev, ki so lahko sporni z vidika načela enakosti.

Takšen kriterij je tudi prisotnost oz. odsotnost delavca v tekočem letu. To pomeni, da delodajalci določijo, da pripada delavcem del plače za poslovno uspešnost le, če so bili prisotni določeno število dni ali ur v službi. Tako želijo delodajalci nagraditi tiste, ki so dejansko prispevali k uspešnosti družbe.

Kriterij sicer sam po sebi ni sporen, saj ne nakazuje na različno obravnavo delavcev na podlagi osebne okoliščine in zato ne gre za neposredno diskriminacijo. Kljub vsemu pa vezanost na prisotnost prizadene predvsem osebe, ki so bile odsotne zaradi nosečnosti, starševskega dopusta in bolniškega staleža. To je osebna okoliščina, ki delavcu v tem primeru odvzame pravico do dela plače za poslovno uspešnost.

Kaj pravi Zagovornik načela enakosti?

Zagovornik ugotavlja, da je kriterij prisotnosti za upravičenost do izplačila dela plače za poslovno uspešnost sicer nevtralen in velja za vse delavce, prav tako pa ne posega v delavčevo pravico do odsotnosti z dela. Kljub vsemu pa je učinek tega kriterija takšen, da delavce s to osebno okoliščino postavlja v slabši položaj. Čeprav na specifično osebno okoliščino nimajo vpliva. Tako so delavci, ki so odsotni zaradi bolezni, nosečnosti ali koriščenja starševskega dopusta, v manj ugodnem položaju kot delavci, ki so odsotni zaradi izrabe dodatnega dopusta, dela od doma ali kompenzacije ur.

Sklep zagovornika je, da kriterij prisotnosti ni ustrezen in skladen z načelom enakosti, saj vodi v posredno diskriminacijo, zato vsem delodajalcem priporočamo, da svoje pravilnike o poslovni uspešnosti pregledajo in ustrezno spremenijo ali se obrnejo na nas, da revidiramo obstoječi pravilnik.

Zagovornik opozarja tudi na samo naravo izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki odraža uspešnost celotne družbe in ne zgolj posameznega delavca. Do izplačila tega dela plače so upravičeni vsi delavci, saj gre za nagrado vsem. Prav zato določitev kriterija, ki presoja individualni prispevek delavca, ni skladna s konceptom izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Upošteva se lahko pri delu plače za delovno uspešnost, ki pa je vezana na uspešnost posameznega delavca in ne celotne družbe.

Delovnopravna svetovalka pri | 080 22 29 | Spletna stran

Delovnopravna svetovalka

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.