Vinski slovar – Od mošta do vina s terminologijo v malem prstu!

vinski slovar
Modrovanje o vinski kapljici.

Kolikokrat se vam zgodi, da se znajdete sredi debate, ko kdo učeno z bogatim vinskim izrazoslovjem razlaga o žlahtni kapljici, vi pa v zadregi samo nemo kimate? V sodelovanju z vinsko kletjo Zlati grič smo pripravili najpogostejše vinske termine in jih razložili na način, ki jih bo približal tudi rekreativnim vinoljubcem!

Ker nas je ravno obiskal sveti Martin in se vinski pogovori vrtijo okoli letošnje letine in samega procesa nastanka vina, smo tokrat v fokus postavili prav to izrazoslovje. Imate radi samotok s prešancem? Ste zmedeno dvignili obrv? Berite dalje, kmalu boste veselo prikimali.

Alkoholno vrenje (ali alkoholna fermentacija)

Med fermentacijo kvasovke pridno spreminjajo sladkor v alkohol, ob tem pa se sproščata ogljikov dioksid in toplota. Po zaključenem procesu iz mošta nastane vino.

Barik (fr. barrique)

Najbolj znan tip hrastovih sodov z volumnom 225 l, izvorno s področja Bordeaux. Uporablja se za fermentacijo in zorenje, saj les omogoča ravno pravšnji dostop kisika, vino v stiku s hrastovim lesom pa vsrka značilne in zaželene arome (npr. po vanilji, karameli, dimu itd.)

Bistrenje

Je postopek pri pridelavi vina, kjer se pred stekleničenjem odstranijo netopni delci (odmrle celice kvasovk, bakterije, proteini, pektini, delci jagodnih kožic, pulpe in pecljev).

Droži

Usedlina odmrlih kvasovk, pečk, pulpe, pecljev in tartratov (kristalov vinske kisline), ki ostane na dnu soda med in po alkoholnem vrenju.

Filtriranje

Je postopek ločevanja tekočine in trdnih delcev v njej. Najpogosteje gre za prečrpavanje vina skozi različne vrste filtrov (membran), ki zadržijo trdne delce. S tem se doseže bistrost in stabilnost vina, vedno več vinarjev, ki zagovarjajo naravno pridelavo, pa meni, da filtracija osiromaši okus vina.

Klobuk

Gre za plast jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se ob sproščanju ogljikovega dioksida med alkoholnim vrenjem drozge dvigne na površino mošta. Klobuk je potrebno potapljati in podaljševati čas stika jagodnih kožic z moštom.

Kvasovke

Enocelični organizmi, ki v odsotnosti kisika med procesom alkoholnega vrenja ogljikove hidrate (sladkor) spreminjajo v ogljikov dioksid in etanol.

Maceracija

Je namakanje jagodnih kožic in ostalih trdnih delcev v vinu po zaključenem alkoholnem vrenju. Alkohol takrat prične delovati kot topilo za ekstrakcijo barvil, taninov in arom iz jagodnih kožic. Trajanje maceracije je odvisno od želenega značaja vina.

Mošt

Nepovret grozdni sok, ki nastane s stiskanjem ali drozganjem grozdnih jagod. Izraz mošt uporabljamo do zaključka alkoholnega vrenja, ko ta postane vino.

Pozna trgatev

Gre za oznako na vrhunskih vinih ZGP, pridelanih iz grozdja, ki je obrano teden ali dva po običajni trgatvi. Lahko je suho ali pa ima nizko vsebnost nepovretega sladkorja.

Prešanec

Del grozdnega mošta, ki se pridobi s prešanjem. Ima večjo vsebnost pektinov, proteinov, mineralov, barvil, fenolov, kislin in manj sladkorja. Vinar se običajno po lastni presoji odloči, kolikšen delež prešanca bo združil s samotokom, ki je sam po sebi boljše kakovosti in manj trpek.

Samotok

Sok, ki priteče iz zmečkanega oz. zmletega grozdja pred stiskanjem. Običajno je boljše kakovosti ter ima nižjo vsebnost taninov.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.